Z njihovim upravljanjem povezani visoki stroški za obratovanje
Kot so povedali na ministrstvu, je oprostitev obdavčitve za kulturne spomenike državnega ali lokalnega pomena nujna predvsem za vzpodbuditev njihove revitalizacije, saj so z njihovim upravljanjem povezani visoki stroški za obratovanje in vzdrževanje ter zahteven varstveni režim z omejitvami glede gospodarskega izkoriščanja.
Razglasitev za kulturni spomenik po navedbah ministrstva predstavlja omejevanje lastnine spomenika, ekonomska obremenitev lastnika spomenika pa da je bistveno večja od obremenitve lastnika nepremičnine, ki ni razglašena za spomenik.
Kulturne spomenike je po navedbah ministrstva že ob sedanjih pogojih obdavčenja zelo težko prodati ali oddati v najem, tudi lokalne skupnosti pa niso zmožne same zagotoviti sredstev za celovito obnovo, vzdrževanje in obratovanje.
Izvzeli bi tudi nepremičnine, ki imajo status javne kulturne infrastrukture
Ministrstvo bi iz obdavčitve izvzelo tudi nepremičnine, ki imajo status javne kulturne infrastrukture. Ta je sicer že po definiciji lahko le v državni lasti oziroma v lasti lokalne skupnosti, tako da plačilo davka niti v državni proračun niti v proračun občin ne bi prineslo svežega kapitala.
Javni zavodi s področja kulture, ki so večinoma upravljavci državne javne kulturne infrastrukture, že sedaj plačujejo visoke zneske nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pravijo na ministrstvu, kjer menijo, da bi oprostitev prispevala k pozitivnemu vplivu na kulturno dejavnost v teh nepremičninah.
Ministrstvo predlaga tudi, da bi lahko občine znižale davčno stopnjo do 50 odstotkov za nepremičnine, za katere je v registru nepremičnin evidentirano, da so kulturna dediščina in da jo lastniki vzdržujejo.
Ohranjanje kulturne dediščine
"Ker je v javnem interesu ohranitev kulturne dediščine, in ne njen propad, je prav, da skupnost z davčnimi olajšavami zagotovi pomoč pri obnovi in vzdrževanju naše skupne dediščine," pravijo.
Predlagana obdavčitev sakralnih objektov pa postavlja vprašanje prekomernega posega države v versko svobodo oziroma bojazen, da verske skupnosti ne bodo zmogle plačila davščin in da bo zaradi tega v znatni meri oteženo ali celo ogroženo njihovo delovanje, menijo na ministrstvu.
Objekti verskih skupnosti
Poleg tega so objekti verskih skupnosti iz zgodovinskih in drugih simbolnih razlogov skoraj izključno objekti z bistveno višjo vrednostjo od objektov drugih nepridobitnih organizacij, čeprav v primerjavi z drugimi sploh niso tržno blago in/ali tržno zanimivi.
"Graditev in posedovanje objektov, namenjenih bogoslužju oziroma drugemu obredju, sodi v sklop človekove pravice do verske svobode. Država to pravico pospešuje," pravi ministrstvo.
Zato predlaga, da se med izjeme doda objekte registriranih verskih skupnosti, ki so namenjeni izključno obredju (cerkve, kapele, znamenja, džamije, molilnice, sinagoge, templje ipd.) ter življenju in delu redovnih skupnosti (samostani).