»Zakaj je odstopil senat protikorupcijske komisije, težko presodim, saj razloge za njihov odstop poznam le iz medijev. A ker se pravni okvir za delovanje KPK ni spremenil, sta razloga lahko le dva: ali so se spremenile predstave članov senata, kaj bodo lahko s komisijo dosegli, ali pa je vmes zrasel zid ovir za delovanje komisije. Slednje je bolj verjetno.« Tako je odstop KPK na včerajšnji okrogli mizi društva Akademija za demokracijo, ki jo je vodil Boštjan Tadel, komentiral ustavni sodnik dr. Jan Zobec. Dejal je, da sam ne bi odstopil, kajti »z odstopom KPK je kapituliral pomemben imunski mehanizem; takšno ravnanje ni skladno s funkcijo«. Možnost, da bi iz podobnih razlogov lahko kdaj odstopilo ustavno sodišče, je zanikal. »To bi bil vsekakor najslabši scenarij.«
O prenovi demokracije
Okrogla miza je bila namenjena »postvstajniškemu« premisleku o novih političnih gibanjih in strankah »na poti k prenovi demokracije«, a je bilo o novih subjektih na političnem prizorišču bolj malo slišati. Razpravljavci – poleg dr. Zobca sociolog dr. Urban Vehovar ter pravnik in filozof dr. Rok Svetlič – so se osredotočili predvsem na pojave in trende, ki želeno prenovo demokracije ovirajo ali celo onemogočajo. Za Vehovarja je eden najhujših problemov, zaradi katerih »razpadamo kot država in družba«, brezvladje. »Vse nadzorne institucije delujejo ohromljeno. NPU, računsko sodišče, policija in tožilstvo bi lahko storili mnogo več.« Vzporedne strukture neizvoljene oblasti so po njegovem tako močne, da obvladujejo ves sistem. Mirno lahko odstavijo ministra za zdravstvo, za gospodarstvo, za finance… Vse bolj pomembni zato po njegovem mnenju postajajo lokalno okolje, krvno sorodstvo, stranke, interesna združenja… Eklatanten dokaz, da elite niso pod nadzorom, Vehovar vidi v dejstvu, da je moral zaradi ugotovitev KPK odstopiti le Janša, ne pa tudi Janković.
Preveč pravnega formalizma
Dr. Zobec ključno razliko med Slovenijo in urejenimi demokracijami vidi v stopnji normativne integriranosti. Za Norvežane je dan ustavnosti največji praznik, praznujejo ga z velikim entuziazmom. Ustavne vrednote jih združujejo, je poudaril. Slovenci se nasprotno spreminjamo v živi pesek posameznikov, ki zahtevajo pravice, a brez odgovornosti, v nekakšne martine krpane, ki si bolj od vsega želijo varnega materinega zavetja in neoviranega šverca. Tudi sodstvo je Zobec orisal v temnih barvah. »Pri nas je več pravnega formalizma kot razreševanja sporov, pravo še vedno ni argument, je dejal in (znova) obžaloval, da sodstva nismo prečistili z lustracijo.
»Enemu od ministrov očitajo korupcijo, ker je zaradi svojega položaja prišel do za nekaj deset evrov cenejših letalskih vozovnic. To je kljub vsemu napredek, prejšnja oblast si je kupila celo letalo...« je bil jedek Rok Svetlič. V (zamrlem) vstajniškem gibanju pa kljub vsemu videl presežek, ki zbuja upanje. Vstajniki so napadli vse veje oblasti, izpostavili so tudi apolitična gesla in premogli pozitivna sporočila, je dejal in ob tem poudaril pomen ohranitve zaupanja v institucije. ri
