Iranski zunanji minister Ali Akbar Salehi je danes na varnostni konferenci v Münchnu izrazil pripravljenost na neposredne pogovore o iranskem jedrskem programu, ki jih je v soboto predlagal podpredsednik ZDA Joseph Biden.
"To je zelo pomembno za svetovno varnost, za varnost vseh ljudi sveta. Posredno pa se to zagotovo nanaša tudi na Slovenijo in našo varnost," je dejal Hojs, ki se udeležuje tridnevne varnostne konference, so sporočili z ministrstva za obrambo.
Biden, ki je bil osrednji gost konference, je v soboto povedal, da so ZDA pripravljene na neposredne pogovore s Teheranom, če ta misli resno. Salehi je odgovoril, da je tudi Iran pripravljen na srečanje, vendar pa se želijo tokrat prepričati, da druga stran pristopa s "pristnimi predlogi".
Kakih 400 udeležencev varnostne konference je veliko časa namenilo sodobnim varnostnim izzivom, s poudarkom na posledicah gospodarske in finančne krize na mednarodno varnost, ter novim večnacionalnim pobudam izgradnje in združevanja zmogljivosti, kot tudi krizam v Maliju in Siriji.
Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je na konferenci evropske članice zavezništva pozval, naj odločneje povišajo svoje izdatke za obrambo, saj bo večji evropski prispevek k sposobnostim Nata zagotovil tudi večji ameriški prispevek.
Hojs je ob tem opozoril, da ZDA še naprej nameravajo vzdrževati tradicionalno dobre evroatlantske odnose na področju obrambe, pričakujejo pa, da bodo del bremena financiranja zavezništva in operacij prevzele tudi evropske članice Nata.
To po mnenju Hojsa pomeni, da se tudi Slovenija kot polnopravna članica zveze Nato v prihodnjih letih ne bo mogla ogniti tem obveznostim in bo tako za obrambo, če želi ostati kredibilna članica, primorana nameniti večji delež bruto domačega proizvoda.
Delež ZDA pri vseh obrambnih izdatkih zveze Nato se je namreč v zadnjih desetih letih povečal s 63 na 72 odstotkov, medtem ko je večina evropskih zaveznic svoje izdatke za obrambo znižala, so še zapisali na ministrstvu.
Hojs se je ob robu konference udeležil tudi uradnega kosila, ki ga je gostil nemški obrambni minister Thomas de Maiziere, na katerem so ministri za obrambo največ pozornosti namenili vprašanju učinkovitosti in napotitev evropskih bojnih skupin.
Imel pa je tudi več bilateralnih srečanj in pogovorov, med drugim z obrambnimi ministri Italije, Kanade, Norveške, Madžarske, Hrvaške in Švice, s katerimi so govorili o varnostnih razmerah v bližnji in daljni soseščini, odprtih vprašanjih, dvostranskem in večnacionalnem sodelovanju ter skupnih projektih.
