Novo mesto. Pred približno enim letom je bilo jasno, da Novo mesto ne bo sodelovalo pri letošnjem evropskem prvenstvu v košarki, saj občini ni uspelo pridobiti soinvestitorja za gradnjo nove športne dvorane Portoval. Zanimanja za sodelovanje pri projektu enostavno ni bilo. Na prvi razpis se je sicer javil avstrijski Strabag, ki je nato zaradi nesprejemljivih določil v dokumentaciji od prijave odstopil, na drugi razpis pa se ni javil nihče.
Vendar ideja o novi dvorani ostaja. Zgradili naj bi jo v štirih letih, čeprav še vedno ni jasno, kje bo občina dobila skoraj 17 milijonov evrov za celoten projekt. Dejstvo pa je, da je občina v zadnjih dveh letih za Eurobasket in dvorano, ki je po mnenju nekaterih še naslednjih deset let zagotovo ne bo, porabila že več kot dva milijona evrov.
Zaradi spremembe projekta dodatni stroški
Dvorano bi občina gradila v dveh fazah. Prva, ki zajema izgradnjo dvorane s prizidkom za servisne prostore in prometno ureditev, je ocenjena na 9,67 milijona evrov (brez DDV), druga faza, v kateri bi uredili nadkritje tribune stadiona in poskrbeli za zunanjo ureditev stadiona, pa na 4,47 milijona evrov (brez DDV). Ker je druga faza bistveno cenejša, so se na občini odločili začeti z njo. Toda tudi ta odločitev ima svojo ceno. Ocenjujejo, da jih bo preprojektiranje rešitev stalo 155.000 evrov, s čimer se stroški za projektno dokumentacijo povečujejo na 1,3 milijona evrov. Za dokončanje vse projektne dokumentacije ter projektantski nadzor mora tako občina zagotoviti še 580.000 evrov.
»Potrebna je prilagoditev projektnih rešitev – ureditev vhoda, prilagoditev elektro in strojnih inštalacij, zunanje ureditve ter doprojektiranje dodatne etaže pod tribuno z manjšo dvorano in garderobami,« pravi Alenka Muhič, vodja urada za razvoj in investicije na novomeški občini. Posledično bo seveda treba spremeniti tudi gradbeno dovoljenje, ki ga je občina pridobila 30. oktobra lani. Omenjeno dodatno dvorano na občini utemeljujejo s potrebami športnih klubov po pokritem prostoru za treniranje v zimskem času, uporabljali pa naj bi jo tudi šole in vrtci.
Gradnjo tribun, ocenjenih na 3,5 milijona evrov, naj bi po napovedih občine začeli že letos. Zanje v letošnjem 50,7 milijona evrov težkem proračunu za investicijsko in projektno dokumentacijo ter začetek gradbeno-obrtniških del namenjajo 2,5 milijona evrov. Toda tudi tribune so nekoliko vprašljive, saj je začetek del, kot pravi Muhičeva, odvisen od pridobivanja sredstev. Občina računa, da bi ji na razpisu pristojnega ministrstva uspelo pridobiti milijon evrov.
Brez soinvestitorja ne bo dvorane
Še bolj negotova pa je izvedba dražje prve faze. »Mestna občina Novo mesto tega projekta, kot smo že večkrat javno povedali, ni sposobna financirati sama. Na vsak način bomo partnerja v tem projektu iskali v državi prek javnih razpisov,« pravijo na občini. Ko smo o tem povprašali vodjo odbora za družbene dejavnosti Slavka Gegiča (LDS), je dejal, da od vodstva občine tudi odbor ne dobi jasnih odgovorov. »Dejstvo je, da mesto potrebuje dvorano, vendar takšno, ki bo ustrezala potrebam mesta, ne pa neki športni organizaciji,« meni Gegič, ki verjame, da bo Novo mesto nekoč dobilo novo dvorano, vprašanje je le, kakšno, kdaj in kje.
Še bolj skeptičen je občinski svetnik Franci Beg (Zares). »Dvorane ne bo, vsaj še deset let ne. Ko smo se prijavili za sodelovanje pri Eurobasketu, je bil čas zrel za novo dvorano, a ga občina ni izkoristila,« pravi. »Zdaj bodo zapravili dodaten denar za preprojektiranje, ki pa je po mojem le izgovor za to, da bodo zgradili manjšo dvorano pod tribunami, ker si je nekdo pač tako zamislil.« Tudi po njegovem mnenju dvorano novomeški športniki, še zlasti domači Košarkarski klub Krka-Telekom, nujno potrebuje, sicer se lahko zgodi, da bodo novomeški košarkarji izpadli iz mednarodnih tekmovanj, saj z dotrajano dvorano Leona Štuklja ne bodo več mogli zadostiti standardom.
Še vedno brez dogovora s KZS
Prav tako še ni jasno, kako bo s plačilom kotizacije Košarkarski zvezi Slovenije (KZS), ki je ves čas po tem, ko je Novo mesto odstopilo od sodelovanja pri Eurobasketu, vztrajala pri plačilu celotne kotizacije v višini 600.000 evrov (brez DDV). Na občini pravijo, da so prvi obrok skladno s pogodbo o sofinanciranju Eurobasketa v višini 150.000 evrov že plačali, ne pa tudi kotizacije, od katere pa KZS ne odstopa. Toda do dokončnega dogovora med KZS in občino še vedno ni prišlo, zato ni znano, ali bo občina dobila prvi obrok povrnjen, kot pričakuje sama, ali pa bo morala celo še globlje poseči v svojo proračunsko malho.
Ob tem je zanimivo, da je po podatkih Supervizorja omenjenih 150.000 evrov družbi za organiziranje športnih prireditev EP 2013, d. o. o., ki je v lasti KZS, plačala le novomeška občina. Na KZS so pojasnili, da »so prvi del obveznosti plačale tudi druge občine, vendar je prišlo do zamika plačil«.
Še eno vprašanje pa je, kako veliko dvorano Novo mesto sploh potrebuje in kako se bo dvorana, katere kapaciteto so sicer s sprva predvidenih 5000 sedežev znižali na 4000, stroškovno pokrivala. Dvorana Leona Štuklja, zgrajena leta 1998, ki je z 2000 sedeži največja novomeška športna dvorana, je bila, denimo, po besedah poznavalcev lansko leto polna le nekajkrat, in sicer ob peščici finalnih tekem novomeških košarkarjev ter ob nekaterih koncertih. Je pa že analiza stroškov nove dvorane, ki jo je za prvotno predvideni 20 milijonov evrov vreden projekt pripravilo novomeško podjetje Espri, pokazala, da gre za izrazito dolgoročen projekt, ki bo tudi ob morebitni nižji investicijski vrednosti potreboval desetletja, da se bo povrnil.
