Nedolgo tega je eden najbolj uničujočih tajfunov v zgodovini s tlemi zravnal več mest na Filipinih, po ZDA so pustošili tornadi, medtem ko se zdi, da Evropo že vsakih nekaj mesecev prizadenejo nove poplave. Tovrstni dogodki puščajo močan pečat tako na prizadetih območjih, lokalnem prebivalstvu kot tudi gospodarstvu. Vendar velike vremenske ujme, čeprav medijsko izredno izpostavljene, niso edina vremenska nadloga, s katero se spopada gospodarstvo. Na poslovne rezultate podjetij naj bi namreč kar trikrat močneje vplivale majhne vremenske spremembe, ki so bodisi nenavadne, nesezonske ali nepričakovane.
Vreme v EU povzroči za več kot 400 milijard evrov stroškov
Čeprav lahko nekatera podjetja zaradi vremenskih razmer tudi zaslužijo, denimo s povečano prodajo osvežilnih pijač ali klimatskih naprav v obdobju vročinskega vala ali pa frez in lopat za kidanje snega ob močnem sneženju, pa odstopanja od zgodovinskih povprečij povzročajo običajno več škode kot koristi. Po oceni zavarovalnice Allianz povzročijo vremenska nihanja v ZDA za 395 milijard evrov ekonomske škode na leto, v Evropi pa še za dobrih deset milijard evrov več.
Že raziskave v preteklosti so pokazale, da naj bi vremenska nihanja neposredno in posredno vplivala na kar tretjino ameriškega in evropskega gospodarstva. Proti njim niso odporni niti veliki industrijski obrati, trgovinske verige in veliki prevozniki. Samo zamude letalskih družb in prevoznikov, ki so posledica vremenskih razmer, povzročijo denimo ameriškim podjetjem vsako leto od treh do 3,5 milijarde dolarjev stroškov. Sneg, ki v zadnjih letih vse pogosteje prekrije Veliko Britanijo, naj bi oteževal poslovanje kar treh četrtin vseh podjetij na Otoku. V začetku letošnjega leta je snežna odeja, običajno nedolžen pojav v naših krajih, po oceni zavarovalniške skupine RSA stala britanska podjetja skoraj 570 milijonov evrov na dan.
In podobnih zgodb bo čedalje več, saj se globalno segrevanje kaže v vse večji spremenljivosti vremena, ki pomeni tudi pogostejše pojavljanje velikih vremenskih ujm. V zadnjih tridesetih letih so se stroški, ki jih gospodarstvu zapustijo ekstremni vremenski pojavi, povečali za 60 odstotkov, v ZDA pa celo za več kot trikrat.
Podjetja ne želijo ekstremov
»Ekstremni vremenski pojavi niso dobri za nikogar, saj slabo vplivajo na ljudi, jim povzročijo veliko škode in porušijo njihov občutek varnosti, kar ima negativen vpliv na gospodarstvo in trgovce,« so prepričani v Mercatorju, kjer si želijo stabilnih in predvidljivih vremenskih razmer. Podobno menijo tudi v Gorenju, kjer sicer priznavajo, da lahko določene vremenske razmere ugodno vplivajo na poslovanje. V daljšem obdobju vročega vremena se lahko na primer poveča povpraševanje po klimatskih napravah.
Čeprav ekstremna mraz in vročina prinašata Petrolu, ki prodaja energente, nekaj dodatnega zaslužka, nosijo omenjene razmere tudi negativne posledice. Lani so bile v Bosni in Hercegovini tako zaradi snežnih zametov kar nekaj dni zaprte bencinske črpalke, ob hudem mrazu pa so tudi v Sloveniji zaprte Petrolove avtopralnice.
Vremenske skrajnosti povzročajo težave tudi pri logistiki. Orkanska burja je tako lani prekrižala načrte Gorenju in za teden dni zamaknila nekatere ladijske pošiljke z Daljnega vzhoda. Brez vhodnih materialov lahko pride celo do ustavitve proizvodnje, kar se je nekajkrat zgodilo tudi zaradi motenj dobave ob poplavah in zimskih razmerah. »Posebna zgodba so zimske dostave pošiljk v Rusijo, kjer so ekstremne razmere na cestah povsem običajen pojav,« so kot zanimivost dodali v Gorenju, katerega prevozniki doživijo na ruskih cestah vsako leto kakšen zdrs s ceste in posledično uničenje tovora, ki je seveda zavarovan. Tako kot so pred ekstremnimi vremenskimi razmerami zavarovana vsa večja podjetja pri nas in na tujem.
Milijonski zneski za škode bodo le še rasli
Svetovne zavarovalnice so vsakemu od preteklih treh let plačale za približno 70 milijard dolarjev škod, ki so bile posledica ekstremnih vremenskih razmer. To je precej več kot v 80. letih prejšnjega stoletja, ko so znašale povprečne škode na leto 15 milijard dolarjev. »Zaradi spreminjajočih se vremenskih in podnebnih razmer se povečuje število naravnih ujm in s tem povezanih škod,« so ocenili v Zavarovalnici Triglav. Letošnje januarsko neurje s snegom in ledom na območju celotne Slovenije jim je povzročilo za 5,3 milijona evrov škod. Konec marca in v začetku aprila so imeli zaradi poplav v Prekmurju za več kot 750.000 evrov škod, majska toča v osrednji Sloveniji in Zgornji Savinjski dolini pa je povzročila več kot 1750 prijavljenih škod v vrednosti 1,5 milijona evrov. Še precej bolj uničujoče je bilo neurje z viharjem ob koncu julija, po katerem je bilo prijavljenih več kot 5350 škod v vrednosti 4,6 milijona evrov.
»V zadnjih letih je v povprečju več kot 20.000 primerov prijavljenih škod na leto, ki jih povzročijo neugodne vremenske razmere, kot sta toča ali vihar,« so pojasnili v Triglavu, kjer pričakujejo, da se bodo razmere v prihodnje še zaostrile.
