»Popravljeni« predlog interventnih ukrepov za zdravstvo, o katerem se bodo v vladni koaliciji usklajevali danes, je do samostojnih podjetnikov milejši od prejšnjega. Njihovi prispevki se tako ne bodo dvignili z najmanj 115 evrov na 172 evrov na mesec (13,45 odstotka od 1,5 minimalne plače), kot bi se po prvotnem predlogu – namesto tega bodo pri prispevkih za zdravstveno zavarovanje upoštevali takšne osnove kot pri pokojninskem zavarovanju.
Tisti samostojni podjetniki, ki so aprila letos za vse prispevke za zdravstvo glede na minimalno plačo v državi plačali 105 evrov, bi prispevke za zdravstveno zavarovanje tako kot za pokojninsko zavarovanje postopoma začeli plačevati od 60 odstotkov povprečne plače. Teoretično bi se lahko tako prispevki samostojnih podjetnikov glede na aprilske podatke dvignili na najmanj 120 evrov na mesec.
Prispevki po novem tudi od sejnin?
Poleg tega so iz ukrepov izključili višje prispevke za del kmetov. Glede na najnovejši predlog ministra za zdravje Tomaža Gantarja, ki je še neuraden, pa plačevanja prispevkov za zdravstvo ne bi razširili le na avtorske in podjemne pogodbe, najemnine in dividende, kot so nameravali sprva, ampak tudi na sejnine. Od vseh teh dohodkov bi za zdravstvo plačevali 6,56 odstotka zneska. Prispevki za tako imenovane samozavarovane, ki si jih plačujejo sami, pa se tako kot v prvotnem predlogu povišujejo s 14 na 31,6 evra. Izkupiček ukrepov bo nižji, kot so sprva načrtovali – namesto 93 milijonov naj bi na letni ravni prinesli okoli 72 milijonov evrov. Glavnina razlike gre na račun milejšega dviga prispevkov za samostojne podjetnike, ker ukrepov ne bo mogoče uveljaviti takoj, pa naj bi letos po neuradnih ocenah prinesli le okoli 15 milijonov evrov. To je približno toliko, kot bo zdravstvu odneslo povišanje DDV. Posodobljeni predlog interventnih ukrepov pa prinaša tudi omejitve pri prostem pretoku pacientov, ki se obeta z letošnjo jesenjo.
Zatakne se lahko pri najemninah in dividendah
Socialni demokrati (SD) so zadovoljni, saj je minister za zdravje Tomaž Gantar upošteval njihove pripombe, da morajo prispevki samostojnih podjetnikov odražati dejanske prihodke. Tako bodo bolj zavarovani tisti samostojni podjetniki, ki so bili v ta status prisiljeni, ugotavlja poslanka SD Andreja Črnak Meglič. Želi pa si, da bi v nadaljevanju z zdravstveno reformo bolj sistemski pristop ubrali tudi pri samozavarovanih. Tudi pri njih bi bil potreben postopen dvig prispevkov glede na 60 odstotkov povprečne plače, meni Črnak-Megličeva.
Medtem ko socialni demokrati vztrajajo, da je treba prispevke plačevati tudi od najemnin in dividend, pa temu še naprej ostro nasprotujejo v Državljanski listi (DL). »To so dohodki iz kapitala in ne iz dela – še vedno mešajo osnovne koncepte. Moti tudi izključitev višjih prispevkov za kmete iz predloga, prav tako ni prispevkov za študentsko delo, iz sprememb so izvzeti upokojenci... Načelo ukrepov, da vsak dohodek šteje, še ne drži,« je dejala poslanka DL Kristina Valenčič. Tudi v DL pa so zadovoljni, da se je Gantar približal njihovemu opozorilu, da je treba pri prispevkih upoštevati dejanske dohodke samostojnih podjetnikov.