Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je na nujni seji odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pojasnil, da je predlagana novela del paketa aktov, ki bodo sprejeti na podlagi dogovora, sklenjenega med vlado in sindikati javnega sektorja.
Omenjeni dogovor je označil kot pomemben korak na poti fiskalne konsolidacije države, pri čemer je dodal, da se zavedajo, da rezi v plače ne prinašajo gospodarske rasti, a gre za "stvari, ki jih država preprosto mora narediti, da bi uredila javne finance".
Če ne bi storili nič in ne bi šli v pogajanja s sindikati ter se dogovorili o ukrepih, bi ob koncu leta preprosto ostali brez denarja za plače, je dejal Virant. Kot pomembno pa je izpostavil, da so ukrepi dogovorjeni s sindikati in se je s tem ohranilo socialni mir.
Kompresija plačne lestvice
Realizacija dogovora bo ob noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju izpeljana tudi z novelo zakona iz izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014, dvema zakonskima novelama s področja pravosodja ter aneksi h kolektivni pogodbi za javni sektor, kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev.
Z novelo plačnega zakona se vnaša eden glavnih ukrepov - spremenjena plačna lestvica, ki bo veljala do konca leta 2014. Gre za t. i. kompresijo plačne lestvice oziroma znižanje osnovnih plač od pol do blizu pet odstotkov, je pojasnil Virant in opozoril na princip solidarnosti, saj se bodo tistim v višjih plačnih razredih plače znižale za višji odstotek kot tistim v nižjih.
Virant je sicer med pomembnejšimi ukrepi izpostavil tudi delno zamrznitev kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, zamik izplačila zaostalih napredovanj, zamrznitev delovne uspešnosti in zniževanje števila zaposlenih za en odstotek na letni ravni.
Nepregleden pristop
Kot omenjeno, bodo ti ukrepi izpeljani prek več aktov, parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS) pa opozarja, da je tak pristop nepregleden in da ta razpršenost vpliva tudi na pravno varnost. Po oceni ZPS tudi ni mogoče z gotovostjo zatrditi, da bo predviden začetek uporabe, 1. junij, dejansko mogoče zagotoviti. Tako je odbor v zakonu z dopolnilom določil, da bo zakon začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu.
Predstavniki sindikatov so opozorili, da je najlažje zniževati plače, bistveno težji pa so drugi ukrepi, denimo zmanjševati sivo ekonomijo ali narediti red pri javnih naročilih. Nov predlog za kakršen koli poseg v materialni položaj javnih uslužbencev v tem in prihodnjem letu pa bi po besedah sindikalista Branimirja Štruklja povzročil oster konflikt.
Da bo treba še marsikaj narediti še na drugih področjih, so s sindikati v razpravi soglašali tudi člani odbora. Strinjali so se, da bo treba narediti več reda pri javnih naročilih in da so še rezerve pri materialnih stroških. Člani odbora iz vrst SDS vidijo rezerve tudi pri številu zaposlenih v javnem sektorju, medtem ko so člani iz vrst PS med drugim izpostavili preveliko število občin.
Čeprav je soglašal, da je sprejetje danes obravnavane novele nujno, je Matjaž Zanoškar (PS) obenem ugotavljal, da pri plačah počasi prihaja do uravnilovke, kar deluje destimulativno. Kako bomo nekatere v tem osiromašenju javne uprave in srednjega sloja še stimulirati za kakovostno opravljanje javne službe, je spraševala tudi Majda Potrata (SD), ki je izpostavila primer Portugalske, kjer se možnost vstopanja v kakovostno šolstvo zmanjšuje.
Katarina Hočevar (DL) je opozorila na varnost in stabilnost v javnem sektorju in poudarila, da je to tisto stimulativno okolje v zaostrenih gospodarskih razmerah. Poudarila pa je tudi, da bi si morali vsi prizadevati za skupni cilj. Kdo so namreč tisti, ki izvajajo postopke javnega naročanja ali preganjajo sive ekonomije, če ne ravno javni uslužbenci, je vprašala.
Tomaž Lisec (SDS) je ocenil, da je v državni upravi deset odstotkov zaposlenih preveč in da je zdaj čas tudi za pogovor o standardih in normativih na posameznih področjih javnega sektorja. Pri tem je opozoril na razlike med posameznimi deli javnega sektorja. Tako je glede predvidenega znižanja plač opozoril, da bo to prizadelo vse enako, tiste pridne, ki so že zmanjševali stroške - denimo policiste -, kot one druge.
Jožef Jerovšek (SDS) pa je bil kritičen do izplačevanja visokih nagrad in odpravnin v podjetjih v državni lasti v dani situaciji.
Z večino pomislekov je soglašal tudi Virant. Poudaril je, da je "to, kar delamo danes, nujno, bo pa treba narediti bistveno več".