Poslabšanje gmotnega stanja oseb, ki so prej dostojno živele, lahko vodi v hude občutke sramu in poslabšanje samopodobe, je pojasnila predsednica republiškega strokovnega kolegija za psihiatrijo Martina Tomori.
Materialno prikrajšanje pri nas zgodaj občutijo že otroci, ki se primerjajo z vrstniki. Skrb vzbujajoč je po mnenju Tomorijeve podatek, da strokovnjaki začetek duševnih motenj pri otrocih zaznavajo v bolj zgodnjih starostnih obdobjih. To lahko pomeni, da so otroci prek težav v svojih družinah izpostavljeni večjim stresom ali prikrajšanjem, je še povedala Tomorijeva.
Pri bolj ekstravertiranih lahko pride do jeze in razdiralnosti
Pri otrocih se lahko pojavijo tesnobe in občutki nekompetitivnosti. Pri bolj ekstravertiranih in takih, ki odraščajo v bolj zagrenjenih okoljih, lahko pride do jeze in razdiralnosti. Nezadovoljstvo pa mladi neredko tešijo z alkoholom ali zlorabo drugih psihoaktivnih substanc.
V Sloveniji se je za razliko do drugih držav EU starost otrok, pri kateri začnejo uživati alkohol, znižala, je opozorila varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik. Gre za alarm, ki je po njenem mnenju preslišan.
Če namreč držijo večkrat potrjena dognanja, da je tem večja verjetnost, da bo odrasla oseba razvila odvisnost od alkohola, čim mlajša je začela uživati alkohol, lahko v naslednjih petih do desetih letih v Sloveniji po njenem pričakujemo povečanje števila oseb, odvisnih od psihoaktivnih snovi.
»Država na tem področju do zdaj ni storila nič«
Kljub temu, da je že leta 2008 tedanjo vlado opozorila, naj za spopadanje z revščino oblikuje sistemske rešitve, država na tem področju do zdaj ni storila nič, je še izpostavila Čebašek-Travnikova.
Ob tem je opozorila še na nujnost sistemskega urejanja pravic invalidov, katerih invalidnost je posledica duševnih motenj. Revščina in invalidnost zaradi duševnih motenj sta pogosto povezani. Čeprav je Slovenija ratificirala mednarodno konvencijo o pravicah invalidov in ima programe za rehabilitacijo različnih kategorij telesnih invalidnosti, do duševne invalidnosti po njenem še nismo prišli.
Sistemskih rešitev v tej smeri tako za zdaj ni predvidenih, saj ni ne posebnih programov ne sredstev za zaposlovanje ljudi z invalidnostjo zaradi duševnih motenj. Poleg programov za zdravljenje bi po njenem potrebovali še programe za reševanje stanovanjskih in zaposlitvenih problemov ter program za pomoč družinam, ki so se zaradi duševnih motenj znašle v revščini.
V porastu tudi število zlorab in nasilja nad starejšimi
Zaradi padca standarda med prebivalci je po besedah Petra Preglja s katedre za psihiatrijo na medicinski fakulteti ljubljanske univerze opaziti, da ljudje svoje ostarele svojce izpisujejo iz domov za ostarele in zanje skrbijo doma, pa četudi gre za osebe z demenco. Podatkov o tem, kako kakovostna je oskrba doma, ni.
V porastu je tudi število zlorab in nasilja nad starejšimi. Njihova pokojnina v mnogih družinah namreč predstavlja edini vir stalnega dohodka, ki si ga mlajši družinski člani lahko začnejo prilaščati, če nimajo svojega. Zlorabe nad starostniki lahko vršijo tudi neznanci, ki izkoriščajo psihične motnje starejših.
Psihiatrična klinika v Ljubljani za zdaj ne beleži večjega števila sprejemov. Ker pa se določene duševne motnje razvijajo več let, je po mnenju strokovnjakov psihiatrične stroke možno, da se bo število povečalo v prihodnjih letih.
