Predsednik Vrhovnega sodišča RS Branko Masleša je danes ministru za pravosodje in javno upravo Senku Pličaniču odgovoril na dopisa, ki ju je ministrstvo sodišču poslalo prejšnji torek in s katerima je v strokovno usklajevanje poslalo predloga novel zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi.
Cilji predlaganih dveh novel so med drugim krepitev samostojnosti sodne veje oblasti s prenosom kadrovskih pristojnosti z ministrstva na vrhovno sodišče, krepitev kakovosti dela posameznega sodnika, povečanje kakovosti nadzora nad sodno upravo. Obenem naj bi spremembe zakonodaje sodnike razbremenile nalog, ki niso povezane s sojenjem, je zapisano v zakonskih predlogih.
Predsednik vrhovnega sodišča pa izpostavlja, da predlagane spremembe zahtevajo poglobljeno preučitev, zato rok sedmih dni za strokovno usklajevanje ni primeren. Prav tako Masleša izpostavlja, da predloga nista bila pripravljena v sodelovanju in ob soglasju ministrstva in vrhovnega sodišča.
Obenem poudarja, da predloga ministrstva ne upoštevata nobenega od predlogov, ki ju je vrhovno sodišče ministrstvu posredovalo avgusta letos in ki sta se med drugim nanašala na delo specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj.
Ukrepi, ki jih na sodišču ocenjujejo kot ključne za nadaljnje izboljšanje poslovanja sodišč in ki jih je sodstvo predlagalo že februarja letos, "ostajajo zgolj na načelni ravni, nekatere predlagane rešitve pa so celo v nasprotju z njimi", ugotavljajo na vrhovnem sodišču.
Pri tem gre po njihovih navedbah zlasti za vprašanje dokončne vzpostavitve sodnega okrožja, spremembe zakonodaje, ki bodo omogočile uvedbo pričakovanega obsega dela na ravni organizacijskih enot in poenostavile postopke rednega napredovanja ter napredovanja okrajnih sodnikov v nazive okrožnih sodnikov, sprejem strategije zagotavljanja prostorskih pogojev sodišč s ciljem poslovanja sodišč na eni lokaciji in sprejem strategije optimizacije mreže sodišč.
Ker je nadaljnji razvoj dogodkov potrdil ocene sodstva o potrebnosti teh ukrepov, ni pa znano, da bi se v zvezi z njimi opravile kakršne koli aktivnosti, bo vrhovno sodišče v mesecu dni samo pripravilo bolj operativne predloge, so še sporočili z vrhovnega sodišča.
Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je prvi del svežnja tako imenovane sodne reforme v medresorsko usklajevanje in javno razpravo poslalo konec novembra. Poleg novel zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi reforma vključuje tudi spremembe zakona o notariatu in zakona o dedovanju ter novelo insolvenčne zakonodaje.
