O vsebini poročil na vrhovnem sodišču tako danes še niso želeli dajati izjav. Kot je znano, je Masleša zahteval pregled poslovanja v postopkih z vidika možnih kršitev pravil o vrstnem redu reševanja zadev, zakonskih rokov za izdelavo sodnih odločb in drugih pravil procesnega vodstva. Mariborsko višje sodišče pa mora Masleši poročati tudi, ali držijo navedbe, da je iz spisa, povezanega z delavci na gradbišču Termoelektrarne Šoštanj, izginilo več kot 150 listin.
Podpredsednik tega sodišča Branko Reisman prejšnji teden še ni znal potrditi, ali to drži. Po njegovih besedah se sicer to lahko kdaj zgodi, v takšnem primeru pa je predvidena obnova spisov, ki jo sodnik naredi iz kopij originalov.
Tovšakova sicer v zadevi Čista lopata od petka na Igu prestaja 14-mesečno zaporno kazen. Kljub temu pa je dogajanje v preteklem dobrem tednu dni, ko so jo spustili iz pripora in jo nato več dni iskali, razkrilo pomanjkljivosti slovenskega pravosodnega sistema.
Minister za pravosodje Senko Pličanič je že izjavil, da primer Tovšakove kaže na neučinkovitost sodstva in tožilstva, zato napoveduje reforme, med drugim tudi zakonske spremembe, ki se nanašajo na več pooblastil policije pri iskanju pobeglih ljudi. Predloge ukrepov bo javnosti podrobneje predstavil v torek.
Pritisk na sodstvo je nujen, saj je to zaspalo
Veliko nihanje slovenskega političnega telesa je zaskrbljujoče, ker se težko vzpostavijo stabilne politične razmere, se je na upad podpore javnosti danes odzval prvak SD Igor Lukšič. Dotaknil se je tudi razmer v sodstvu. Po njegovem mnenju je prav, da zadnji dogodki mobilizirajo javno mnenje, vršijo pritisk na vlado in na sodstvo, ki je »zaspalo«.
Po Lukšičevih besedah se nihče ne zavzema za neposredni politični pritisk na sodstvo, a da je nekakšen pritisk v tej smeri nujen, »saj je sodstvo v Sloveniji zaspalo in se ni prilagodilo razmeram«. V Slovenskem gospodarstvu se dogajajo velike kraje, ampak sodstvo na to sploh ni reagiralo, je bil kritičen prvak SD.
Glede odstopov zadržan
Po njegovem mnenju je prav, da so vsi odgovorni, ki so najbolj poklicani, da reagirajo, pod pritiskom. »Če ne bodo razumeli naloge, ki je pred njimi, naj to tudi jasno povedo in ukrepajo,« je bil oster Lukšič. Sicer ima politika po njegovem mnenju pravico in dolžnost, da zahteva premike v sodnem sistemu, ne pa, da se ukvarja s posamičnimi primeri.
Ob vprašanju, ali bi morala predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in generalni državni tožilec Zvonko Fišer zaradi primera Hilde Tovšak odstopiti, je Lukšič zadržan, saj da se o tem vsak sam odloča. »Če pa mislita, da ne bosta mogla zbuditi te Trnjulčice (cel sodni sistem), in če se jima zdi, da je to normalno stanje, medtem ko se slovenski javnosti zdi, da to ni normalno, naj javita, da imata drugačno diagnozo,« je dejal Lukšič. Potem se bodo po njegovih besedah tudi v parlamentu pogovarjali o tem, kako ravnati.
Ali je bilo imenovanje Masleše in Fišerja napaka, se bo po Lukšičevih besedah še izkazalo.
Nihajoče politično telo sili stranke, da iščejo kratkoročne efekte
Lukšič je na današnji novinarski konferenci komentiral tudi javnomnenjske ankete, po katerih je SD s prvega zdrsnil na drugo mesto, za SDS. Kot je poudaril, je v katerikoli koaliciji težko imeti dolgoročen program, saj »nihajoče politično telo sili stranke, da iščejo kratkoročne efekte«.
Padajočo podporo javnosti bodo tako v SD »vzeli kot lekcijo«, v smislu, da je delo na dolgi rok zanje ključno. Predsednik SD je poudaril, da morajo stranko okrepiti, pri čemer je spomnil tudi na julijski programski kongres SD.
Lukšič se je dotaknil tudi zapisa fiskalnega pravila v ustavo, ki ga poslanci SD niso podprli. Spomnil je, da je svoje stališče do tega vprašanja od vstopa v koalicijo spremenila le PS, ki da je še do začetka prejšnjega tedna zavzemala stališče, da vpisa fiskalnega pravila v ustavo ne bo podprla.
Po Lukšičevem mnenju pa vpis fiskalnega pravila v ustavo Sloveniji "ni v čast, temveč je to rep", ki se vleče iz časov, ko so bili v Evropskem svetu "v veliki večini predsedniki vlad neoliberalci in konservativci".
