Z obiski mestnih svetnikov, ki še niso odstopili, so protestniki, združeni v Facebook skupini "Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora", začeli v sredo. Doslej so obiskali že sedem mestnih svetnikov in naleteli na zaprta vrata. Ob tem je policija enemu od protestnikov zaradi uporabe megafona izdala plačilni nalog.

"Takoj po objavi javnega poziva na nasilno ravnanje smo se obrnili na policijo, odgovor policije pa je bil, da 'dokler se nič ne zgodi', ne morejo oziroma niso pristojni ukrepati," so v današnjem odprtem pismu zapisali mestni svetniki. "Vsi prizadeti, zlasti pa naši družinski člani in nedoletni, šolo obvezni otroci, smo prestrašeni in se počutimo resno ogrožene," so dodali.

Na mariborski policijski upravi pojasnjujejo, da bodo po zaključku zbiranja obvestil izdali več plačilnih nalogov zaradi kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru. Po njihovih navedbah se je protesta udeležilo okoli 40 oseb, dejanja posameznih protestnikov pa so vsebovala nedostojno vedenje, s katerim so z žaljivimi besedami in dejanji škodovali ugledu posameznikov.

Pismo je naslovljeno na ministra za notranje zadeve, ministra za pravosodje in javno upravo, informacijsko pooblaščenko in varuhinjo človekovih pravic. V njem zahtevajo odgovor na vprašanje, ali je v Sloveniji takšno "nasilno ravnanje" in pozivanje k takšnemu ravnanju dopustno in dovoljeno ter, če je, kateri zakonski ali podzakonski akt to dovoljuje. Ob tem poudarjajo, da ne gre za prijavljene in odobrene javne demonstracije na javnih mestih, pač pa za "skupinsko povzročanje nasilja, strahu in nereda pred domovi fizičnih oseb".

Mestne svetnike prav tako zanima, ali je policija oziroma drugi pristojni organ dolžan ustrezno ukrepati "in preprečiti pozivanje, organiziranje in izvajanje opisanega nasilja ter povzročanja strahu nad državljani".

Proteste na domovih mestnih svetnikov je danes javno obsodil že podžupan Milan Mikl, ki je po odstopu Franca Kanglerja prevzel županske naloge. Odzvala se je tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki je protestnikom prek Facebooka sporočila, naj se protestov lotevajo kultivirano in ne objavljajo domačih naslovov politikov.

"Če ima kakšen mestni svetnik objavljen naslov v telefonskem imeniku, to še ne pomeni, da ga je objavil zato, da lahko pred hišo pridejo protestniki. Če je nekaj javno, še ne pomeni, da lahko s temi podatki počnemo takorekoč karkoli," je za STA pojasnila Pirc Musarjeva. Tudi ona je izpostavila, da je potrebno domove politikov izvzeti iz protestov. "Tam namreč ne živijo samo oni, temveč tudi člani njihovih družin."

Kar se tiče osebnega soočenja, je Pirc Musarjeva povedala, da je od politika odvisno, ali se bo osebno z nekom soočil ali ne. "Da se ne sooči z nekom, je njegova pravica. Sporočilo se mu lahko pošlje tudi na druge načine. Zakon ulice naj ne postane vodilo," je prepričana.

Pri varuhu človekovih pravic pa opozarjajo, da je izvrševanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, tudi pravice do mirnega zbiranja in združevanja, omejeno s pravicami drugih. V konkretnem primeru so to predvsem pravice do zasebnosti, osebnega dostojanstva in varnosti ter do zasebne lastnine. Zato varuh poziva protestnike, naj ne posegajo v osebnostne pravice in dostojanstvo posameznih nosilcev javnih funkcij.

Prejšnji protesti v Mariboru s prepoznavnim geslom "Gotof je" so bili osredotočeni na pozive k odstopu župana Franca Kanglerja. Ti so bili uslišani, saj je župan 31. decembra odstopil z županskega položaja. Zdaj protestniki zahtevajo, da odstopijo še mestni svetniki, saj naj bi bili ti soodgovorni za sporno početje v času Kanglerjevega vodenja mesta. Doslej je odstopilo deset od skupno 45 svetnikov, za takojšnjo razpustitev tega organa pa bi bili potrebni odstopi najmanj 23 svetnikov.