Prvič se je zgodilo, da je poslance študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU LJ) pred vhodom v dvorano pričakala varnostna služba. Zaradi množičnega zanimanja za sejo, na kateri je tekla beseda tudi o problematiki Radia Študent, in zaradi incidenta na tiskovni konferenci ob otvoritvi menze pred tem, zaradi katerega so se nekateri poslanci počutili ogroženo, se je predsedstvo odločilo, da vstop dovolijo samo poslancem, funkcionarjem, drugim sodelujočim in novinarjem. Množica kakšnih petdesetih podpornikov Radia Študent je tako ostala pred vrati in glasno opozarjala, da seja mora biti javna.
Začetek zaznamovan z vprašanji javnosti seje
Začetek seje je tako zaznamovalo glasovanje o tem, ali in v kolikšni meri naj bo seja javna. Predlog, da vizualno snemanje ni dovoljeno, so poslanci zavrnili, ravno tako predlog, da se seja prekine, dokler vsi zainteresirani ne bodo smeli in mogli prisostvovati. Na koncu je bil izglasovan sklep, da seji lahko prisostvuje toliko zainteresiranih, kot je prostih sedišč – a je dvorano kljub temu preplavila množica tistih, ki so želeli na lastna ušesa slišati argumente za spremembo Akta o ustanovitvi zavoda Radia Študent in finančnih sredstvih za tekoče leto.
Predsednik ŠOU v Ljubljani Rok Likovič, Modro za študente, je v razpravi o proračunu uvodoma opozoril, da gre za optimalno rešitev, ki razporeja proračunska sredstva tako, da bo večina zavodov preživela. Zato, je dejal Likovič, vztrajajo pri nespremenjenem proračunu.
Debato je nato zaneslo povsem drugam. Predsednik poslanske skupine Povezani Blaž Račnik se je razgovoril o spremembi akta o ustanovitvi Radia Študent, ki da je minuli teden sprožila niz zanj »travmatičnih«, »groznih« in »nesprejemljivih« dogodkov. Govoril je tudi o gonji radia proti koalicijskim poslancem, ki da se manifestira skozi sovražne komentarje, grafite in grožnje. Vse sume je že prijavil policiji, povedal pa je še, da v poslanski skupini umikajo amandma, po katerem bi Radiu Študent namenili le 120 in ne predvidenih 180 tisoč evrov proračunskih sredstev.
Drugi študentski menzi več kot dvakrat toliko sredstev kot RŠ
Govora je bilo tudi o nekoliko presenetljivi proračunski postavki druge študentske menze, ki ji je v finančnem načrtu namenjenih 390 tisoč evrov. Gre sicer za presežek prihodkov iz naslova prehrane, ki so se na računu nabirala zadnjih nekaj let (torej ne za letošnje prihodke), ki so namenska in se jih ne da preusmeriti v druge projekte, a so nekateri poslanci opozorili, da v času drastičnega zmanjšanja prihodkov ne gre vlagati v takšne nenujne projekte. Amandmaja, ki bi to postavko ukinil, sicer poslanci niso sprejeli, kot tudi ne vseh ostalih vloženih – tako tudi ne tistega, ki bi zdesetkanemu proračunu Tribune primaknil nekaj prerazporejenih sredstev. Proračun je bil v nespremenjeni obliki pozno zvečer sprejet.
Kar se tiče sprememb akta o ustanovitvi Radia Študent, po katerem bi ŠOU LJ imenovala tudi predstavnika strokovne javnosti in s tem dobila večino v svetu zavoda, je svetovalec predsedstva Domen Kos predlagal preklic spornega sklepa in nekaj možnih rešitev. Omenil je denimo možnost, da bi predstavnika strokovne javnosti imenovala ljubljanska univerza, ki bi lahko tudi pristopila k soustanoviteljstvu.
Predsednik sveta Radia Študent Arnold Marko, ki je odločno zavrnil očitke o domnevni gonji zoper Račnika in druge , je medtem izpostavil nujnost avtonomije radia in poudaril, da ne sme obstajati niti najmanjša možnost, da ga vedno znova uzurpira aktualna koalicija, kar bi bilo z izglasovanimi spremembami možno. »Svet je najpomembnejši organ zavoda, in kdor pravi, da se s to spremembo akta ni nič spremenilo, ne razume koncepta avtonomije medija.« Račnik je dejal, da je ohranitev radia vsem v interesu, a da ne morejo pričakovati financ v obsegu, enakem kot pred letom ali še prej, ko so bili prihodki ŠOU LJ bistveno višji. Njihov namen torej niso bile programske, ampak finančne spremembe. Radiu so koalicijski poslanci očitali še, da ga pravzaprav za lastno samopromocijo izkorišča poslanska skupina Iskra.
Pozno po polnoči razveljavljen sporni akt o RŠ
Na očitke o tem, da kljub opozorilom niso želeli slediti trendu, ki je prizadel tudi vse ostale zavode – to je rezanje sredstev, je Marko odgovoril, da z minimalnim vložkom delajo obsežen in kakovosten program. Ključni Markov očitek je medtem letel na način sprejemanja sklepa o spremembi akta, saj je šlo za sprejemanje po hitrem postopku, brez predhodne obveščenosti predstavnikov sveta oziroma radia in brez predhodne debate.
»Za nas je sprejemljiva predlagana rešitev, da se sklep o spremembi akta prekliče in da se vrnemo v prejšnje stanje, kjer smo relativno dobro sodelovali,« je še dejal Marko. O morebitnih potrebnih spremembah so se sicer pripravljeni pogovarjati. Omenil je, da je že pripravljen predlog spremenjenega akta, po katerem bi v svetu zavoda enega od stolčkov zasedel predstavnik univerze – ob predpostavki, da bi slednja vstopila v soustanoviteljstvo. Na vprašanje, kaj če univerza oziroma študentski svet ne bo za to, je Marko odgovoril, da »bomo pač morali iskati neke druge rešitve«. Sklep o vstopu je po njegovih besedah sicer sprejel že študentski zbor leta 2011, ta pa zavezuje predsedstvo, da pripravi vse potrebno za izvedbo postopka. To je zadeva med ustanovitelji, ŠOU LJ se mora o pogojih vstopa dogovoriti z univerzo, so pojasnili predstavniki radia.
Zaradi pozne ure še komajda sklepčni zbor je tako krepko čez polnoč sprejel sklep o tem, da se sprememba akta o ustanovitvi, izglasovana na prejšnji seji, razveljavi in da bodo predlagatelji v sodelovanju s svetom zavoda Radia Študent do konca februarja pripravili nov predlog za obravnavo na eni od naslednjih rednih sej.