Vse večje socialne stiske slovenskih vojakov so tudi posledica manjših dodatkov in povračil potnih stroškov. Dejstvo je, da je bil v preteklosti »bazen« za kadrovanje v Slovensko vojsko predvsem vzhodna Slovenija, se pravi Prekmurje in Štajerska, tudi Koroška. Vojaki so se na delo vozili v Ljubljano, na Gorenjsko, posledično so imeli kar precejšnji »dodatek« k plači na račun visokih potnih stroškov. Plačo so si lahko vojaki izboljševali tudi z odhodi na mednarodne misije.
Reorganizacija Slovenske vojske je povzročila, da vojaki hodijo v službo bližje domu, kar pa je pomenilo nižje potne stroške. Pred reorganizacijo so tako imeli vojaki relativno visoka nakazila na tekoče račune, ko pa so se dodatki in potni stroški nižali, se je nižala tudi izplačana plača. Številni so bili in so še obremenjeni s krediti, ki so jih dobili na podlagi preteklih izplačil na tekoče račune. Zdaj, ko so ti nižji, obremenitve pa še vedno enake, so socialne stiske večje. Po podatkih sindikalistov ima precej vojakov blokirane račune, kar nekaj jih je moralo v osebni stečaj, mnogi so Slovensko vojsko že zapustili. Lani je bilo takih več kot 250, na novo pa so zaposlili le 126 pripadnikov Slovenske vojske, od tega 19 častnikov, enega podčastnika, 92 vojakov, šest višjih vojaških uslužbencev in štiri civilne osebe. Ob koncu leta so zaposlili še 60 kandidatov za vojaka. Na današnji dan šteje stalna sestava Slovenske vojske 7356 pripadnikov. Prav tako se je leta 2013 s selektivnostjo pri podaljševanju pogodb in sklepanju novih pogodb postopno zmanjševal obseg pogodbene rezerve, in sicer s 1583 pripadnikov konec leta 2012 na trenutno število 1253.
Vojaki kot policisti, cariniki, gasilci...
Plače naših vojakov so del plačnega sistema za javni sektor. Tako spada vojak s četrto stopnjo izobrazbe v 20. plačni razred (922 evrov bruto), s peto pa v 21. plačni razred oziroma glede na čin še do 24. plačnega razreda. To je sicer povsem primerljivo z nekaterimi drugimi poklici, saj so v enakih plačnih razredih z enako izobrazbo tudi policisti, cariniki, gasilci, pazniki, za razred ali dva nižje pa recimo farmacevtski tehniki, pomočnice vzgojiteljic ali medicinske sestre. Po podatkih Slovenske vojske je bila lani povprečna izplačana plača vojaka s četrto in peto stopnjo izobrazbe (teh je največ, 3100) 814 evrov, skupaj s potnimi stroški pa 950 evrov. Ob tem je treba dodati, da poveljujoči nimajo bistveno višjih plač, poveljnik voda s sedmo stopnjo izobrazbe ima brez potnih stroškov v povprečju tisoč evrov plače, poveljnik čete pa sto evrov več. To je že tudi primerljiva plača z učiteljem razrednega pouka z recimo desetimi leti delovne dobe. »Pri teh podatkih je treba biti pazljiv, saj so tu vključeni vse nadure, terensko delo, delo ob nedeljah, dodatki na delovno dobo in podobno. Vsi vojaki tega nimajo,« je opozoril predsednik Sindikata ministrstva za obrambo Darko Milenkovič.
Posojila je treba odplačati
»Ministrstvo zdaj želi prikazati, da vojaki ne znajo upravljati osebnih financ. To je podla izjava. Že res, da drži, da je neki vojak pred tremi leti vzel kredit na podlagi takratnih izplačil, a so plače padle, ker ni več dodatkov za povečan obseg dela in obremenitev, dodatek za terensko delo pa je mizeren, saj znaša za vojaka manj kot evro na uro. Zdaj poslušamo očitke, da imajo vojaki drage avtomobile. Ko so se morali voziti na delo recimo s Štajerske na Gorenjsko, so si pač kupili varna vozila. Zdaj morajo še vedno odplačevati kredite za njih, plače pa so se iz prej povedanih razlogov znižale. Zato razumem njihove stiske,« pa je povedal Marjan Lah, sekretar Sindikata ministrstva za obrambo, ki je prepričan, da delo vojaka ni prav ovrednoteno in da so drugi poklici glede dodatkov v boljšem položaju. »V vojski ni možnosti sklepanja kolektivnih pogodb, prejemke nam določajo z uredbo, kar pomeni, da nimamo nobenih možnosti pogajanj, kot je v drugih delih javnega sektorja. Problemi so tudi pri izplačevanju nadur,« je dodal Lah, ki je prepričan, da takemu stanju botruje zastarela in neprimerna zakonodaja, umeščenost vojske v sistem javne uprave, zaradi stalnega zniževanja obrambnega proračuna pa trpi tudi trdnost obrambnega sistema države.
»Z zmanjševanjem števila vojakov in posledično zaposlenih ne moremo zagotavljati zakonsko določenega poslanstva. Zaradi slabe zakonodaje in vse slabših medsebojnih odnosov se pojavlja vse več šikaniranja, diskriminacije, nepotizma in slabe volje. Slovenski vojaki in civilni strokovnjaki v vojski pa ne morejo več preživljati svojih družin,« je še ocenil Lah. Milenkovič je k temu dodal, da je znano, da si vojak lahko izboljša gmotni položaj z udeležbo na misijah, a je mlademu vojaku, ki še nikoli ni bil na misiji, zelo težko priti do tega. »Tudi zaradi nepotizma v sistemu vojske,« opozarja Milenkovič.
Primerljivih podatkov, koliko zaslužijo vojaki v naši soseščini, ni mogoče dobiti. »Pred petimi leti smo bili skupaj s poljskimi vojaki na neki misiji. Tam so vojaki izvzeti iz sistema javnih uslužbencev in imajo fiksno določeno plačo. Navaden poljski vojak je že takrat, ko je naš zaslužil okoli 650 evrov, imel 800 evrov plače,« je razložil Marjan Lah.
Vse manj denarja za prostovoljno služenje vojske
Z ukinitvijo naborništva je Slovenska vojska uvedla sistem prostovoljnega služenja vojske, ti prostovoljci pa so in še vedno služijo kot nabor kadrov za redno vojsko in rezervno sestavo. Od skupnega števila vseh do zdaj napotenih na prostovoljno služenje, je prošnjo za zaposlitev v Slovenski vojski vložilo več kot tisoč vojakov. V Slovenski vojski pa se je potem zaposlilo več kot 600 bivših vojakov prostovoljcev, torej vsak četrti vojak prostovoljec. Lani je bilo na podlagi 564 vlog napoteno 198 vojakov prostovoljcev, od tega 17 deklet.
Letos bo to drugače, saj je generalštab zaradi varčevanja omejil prostovoljstvo na 100 kandidatov. Prostovoljci so za 15-tedensko usposabljanje tudi plačani, teče jim pokojninska doba. Do zdaj so vojaki prostovoljci med prostovoljnim služenjem vojaškega roka prejeli denarne prejemke, določene od osnove, ki jo je predstavljala minimalna plača v Sloveniji. Po novem to ne bo več tako, prostovoljci bodo dobivali 35 odstotkov manj. Do zdaj je vojak prostovoljec, ki je uspešno končal prostovoljno služenje vojaškega roka, v 15 tednih skupno prejel približno 1700 evrov neto, po novem bo dobil le še 1100 evrov.
Milijonski prihranki na račun potnih stroškov
S transformacijo Slovenske vojske je država na račun nižjih potnih stroškov precej prihranila. Številke se merijo v milijonih. Leta 2010 je ministrstvo za obrambo za pripadnike Slovenske vojske namenilo skoraj 21 milijonov evrov za potne stroške, leta 2011 22 milijonov, lani le še 12,4 milijona evrov. Pri terenskih dodatkih, kjer so številke seveda mnogo nižje, pa so podatki nekoliko obrnjeni. Leta 2010 so izplačali za 65.000 evrov teh dodatkov, lani za 92 tisoč evrov.
Na ministrstvu za obrambo sicer nimajo podatkov o blokiranih računih slovenskih vojakov, zatrdili pa so, da nimajo težav pri nakazilu plač zaradi blokiranih osebnih računov. V zadnjih treh letih je bilo po njihovi evidenci le šest pripadnikov Slovenske vojske v postopkih osebnega stečaja. Edina možna pomoč, ki jo lahko priskrbi ministrstvo za socialno ogrožene vojake, je tako imenovana solidarnostna pomoč, ki izhaja iz kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, do katere pa so upravičeni le tisti javni uslužbenci, katerih osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega minimalne plače. Ta pomoč se lahko izplačuje v primeru daljše bolniške odsotnosti, ob smrti ožjega družinskega člana, ob nastanku invalidnosti in ob naravnih nesrečah. Solidarnostna pomoč znaša 577 evrov. Leta 2013 so pripadniki Slovenske vojske vložili 141 prošenj za solidarnostno pomoč, odobrena je bila 52 prosilcem.