Zgodba o domnevnem plagiatorstvu Alenke Bratušek, ki so jo neznanci sprožili z anonimnim pismom le dan pred izglasovano konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše oziroma izvolitvijo prve dame Pozitivne Slovenije za novo mandatarko, je včeraj le doživela epilog. Senat ljubljanske fakultete za družbene vede (FDV) je namreč na osnovi ločenih mnenj komisije in poročila pooblaščene osebe ustavil postopek, saj pogoji za odvzem znanstvenega naslova ne obstajajo. Pooblaščena oseba za vodenje postopka, ki se je na podlagi prijave komisije za preprečevanje korupcije začel osmega aprila, je bil dr. Milan Brglez, komisijo, ki jo je imenoval dekan FDV Bojko Bučar, pa so sestavljali profesorji Slavko Splichal, Mirjana Ule in Franc Mali.
Premalo za sankcioniranje
»Poglavitni očitek, da naj bi bil del magistrske naloge prepisan iz vladnih gradiv, ki niso bila navedena med viri, in s tem predstavljen kot lasten prispevek avtorice, drži v delu, ki zadeva necitiranje vladnih gradiv. Vendar iz tega ni mogoče izpeljati sklepa, da si je prilastila tuje delo. Kot izhaja iz celotne dokumentacije, je bila Alenka Bratušek (so)avtorica teh gradiv,« so včeraj sporočili s FDV. Četudi bi morala Bratuškova, ki je pod mentorstvom dr. Veljka Rusa magistrirala leta 2006 z nalogo Statusna sprememba servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod, gradiva navesti med uporabljenimi viri in jih ustrezno citirati v besedilu naloge, »ta malomarnost ne more biti zadosten razlog za odvzem magistrskega naziva. Prav tako sta obseg in vsebinski pomen spornega dela besedila v primerjavi s celotnim besedilom magistrske naloge premajhna za takšno sankcioniranje,« so še včeraj sporočili z ljubljanske fakultete.
Makarovič je predvsem komentiral zadeve
Spomnimo, da sta se državni sekretar v Janševem kabinetu Bernard Brščič in dekan novogoriške fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ) Matej Makarovič le nekaj dni po tistem, ko so v medijih zaokrožile informacije o domnevnem plagiatorstvu Bratuškove, sama lotila analize omenjene magistrske naloge. Med drugim sta ugotovila, da je premierka, ki je napovedala svoj odstop, če bi se njeno delo izkazalo za plagiat, prepisala štiri strani in da je na seznamu literature navedla 16 del, ki naj jih v resnici ne bi uporabila.
»Sam sem predvsem komentiral zadeve, na katere so me opozorili novinarji, zato sem nalogo seveda tudi pregledal. Senat FDV je ugotovil povsem enaka dejstva, kot so tista, ki smo jih komentirali Brščič, jaz in še nekateri drugi,« je prepričan Makarovič. Glede dejstva, da je v nalogi navedeno večje število virov, kot pa jih je bilo dejansko uporabljenih prek neposrednega citiranja, so sicer na FDV pojasnili, da »uporabljeni izraz 'temeljna literatura' vsebinsko, ne pa formalno, ni zavajajoč, kar izhaja že iz primerjave prijave in končnega besedila naloge, saj je Alenka Bratušek spoznanja iz te literature aplicirala na svoj primer«.
Makarovič ob tem poudarja, da sta Univerza v Ljubljani in FDV v tej presoji avtonomni, zato pa toliko bolj odgovorni za svoje lastne standarde. »Iz njihove obrazložitve je na primer razvidno, da na FDV v magistrskih nalogah ni nujno navajati tistih del, pri katerih je kandidat menda soavtor, čeprav to hkrati štejejo za malomarnost. Poleg tega so priznali, da korektno znanstveno delo sicer res ne dopušča dobesednega navajanja, ki ni ustrezno označeno, a s tem so hkrati priznali, da je mogoče na FDV magistrirati tudi z delom, ki znanstveno ni korektno,« meni dekan FUDŠ. Ob odločitvi, da obravnavani primer v nobenem pogledu ni plagiat ali (sistematično in namensko) akademsko prisvajanje rezultatov tujega dela, so sicer na FDV upoštevali »primerljive mednarodne (še zlasti nemške) standarde, ki so se uveljavili pri odkrivanju akademske nepoštenosti«.