Medresorska komisija je v koordinaciji ministrstva za notranje zadeve prvo različico zakona o izbrisanih pripravila že do konca marca. V začetku aprila je besedilo tudi zapustilo MNZ, da bi ga lahko komentirali zunanji strokovnjaki oziroma profesorji. To sicer ne pomeni, da je zakonodaja že povsem nared, saj jo medresorska komisija še dopolnjuje, vendar se po naših informacijah potrjujejo domneve, o katerih doslej ni bilo mogoče z zanesljivostjo pisati: da Janševa vlada ni držala povsem križem rok, temveč je skrito pred očmi javnosti pripravljala »odgovor« na sodbo evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Delo notranjega ministra Vinka Gorenaka zdaj nadaljuje minister Gregor Virant.
Po naših informacijah premierka Alenka Bratušek z obsegom priprav zakona doslej ni bila podrobno seznanjena, sprejem dopolnitve akcijskega načrta za izpolnitev sodbe na prvi aprilski seji vlade pa se je zgodil brez razprave, v nekaj minutah. Na MNZ so včeraj pojasnjevali, da je besedilo zakona v fazi priprav in ga še ne morejo imenovati osnutek zakona, v premierkinem kabinetu pa so nam zagotovili, da »predsednica vlade ministru Virantu zaupa«. Na vprašanje, ali je Bratuškova seznanjena s tem, da je osnutek zakona pripravljen že od konca marca in da nanj tudi že podajajo pripombe zunanji strokovnjaki, so odgovorili, da je »predsednica vlade seznanjena z vsemi potrebnimi informacijami o tej temi«. Na MNZ so še dejali, da ministrstvo besedila ni posredovalo nikomur. Možno pa je, pravijo, da ga je strokovnjakom pošiljal kdo od članov medresorske skupine, ki niso uslužbenci ministrstva.
Vlada napoveduje, da bo osnutek zakona širši javnosti predstavljen 30. aprila – tedaj ga bodo prvič videli tudi izbrisani in njihovi strokovni zagovorniki. Predstavniki dveh društev izbrisanih, DIPS in CIIA, so zaradi netransparentnosti postopkov pred dvema tednoma že zavrnili Virantovo povabilo na pogovor. V javnem pismu ministru so iz CIIA ministru sporočili, da bodo k njemu prišli, ko bodo prejeli dnevni red, vključno z akcijskim načrtom za reševanje problematike izbrisa, saj ne prihajajo na družabno kramljanje.
Poznavalci razmer so nas ob tem opozorili, da petstranski akcijski načrt, ki so ga po naročilu prejšnje vlade za 23.880 evrov pripravili na kranjski Fakulteti za drž avne in evropske študije (4776 evrov na stran besedila), morda ni edini rezultat dvomesečnega dela. Oziroma da bodo kranjski strokovnjaki morda v pripravah sodelovali vse do končnega oblikovanja zakona. Član fakultetne skupine profesor Janez Čebulj je na takšna ugibanja že odgovoril, da ne ve, »kaj je v pogodbi zapisano glede nadaljnjega dela«, da pa je (njegovo) delo končano.
Čebulj je dejal, da v času Janševe vlade ni bilo govora o tem, da Slovenija zakona ne bo pripravila do 26. junija, datuma, ki ga je v sodbi predpisalo evropsko sodišče. Po njegovem mnenju je v te načrte posegla menjava vlade. Slovenija je že zaprosila za podaljšanje roka za izpolnitev sodbe za eno leto. Naše poizvedovanje v Strasbourgu je pokazalo, da sodišče odloga za eno leto ne bo zlahka odobrilo, lahko pa bo državi za pripravo zakona dalo še nekaj mesecev. Podobno podaljšanje roka je bilo v zadnjem času odobreno Romuniji, pred tem pa že tudi nekaterim drugim državam.
