Uničujoče poplave, ki so Slovenijo prizadele v začetku novembra lani, so glede na popis naredile za skoraj 360 milijonov evrov neposredne škode, vključno s stroški interventnih ukrepov, a brez izpada prihodka v gospodarstvu. Zaradi visoke ocenjene škode je država Evropski komisiji v začetku letošnjega leta posredovalo vlogo za pomoč iz solidarnostnega sklada EU, odločitev o vlogi pa je pričakovati v drugi polovici leta.
V poplavah je bilo najbolj prizadeto Podravje, kjer je veliko škode na javni in zasebni infrastrukturi, v gospodarstvu in kmetijstvu. Potem ko je bila popisana škoda, država zdaj pripravlja sanacijski program, ki bo predvidel tudi izvedbo ukrepov za delno sanacijo kmetijskih zemljišč, so STA pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.
Zakonodaja sicer ne omogoča dodelitve sredstev oškodovancem za zemljišča na poplavnem območju, zato se skupaj s pristojnimi službami pripravljajo vsebinska izhodišča za smotrno rekultivacijo v poplavah poškodovanih kmetijskih poljskih poti in zemljišč prek ukrepov, ki bi se sofinancirali iz sanacijskega programa, so še pojasnili na ministrstvu.
Sanacijski program bo po zagotovilih ministrstva pripravljen do 20. marca letos, zdaj pa še ni mogoče podati podatka o obsegu sredstev, ki bodo v letošnjem letu namenjena odpravi posledic novembrskih poplav.
Kmetje v občinah ob Dravi od Maribora do Ormoža, katerih kmetijska zemljišča so bila prizadeta, so tako za zdaj prepuščeni sami sebi. Ko bo sneg skopnel, bodo pred letošnjo setvijo manjše posledice poplav reševali sami, glavnine oz. tam, kjer so posledice prevelike, pa ne bodo mogli brez pomoči države, pravi vodja kmetijske svetovalne službe na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj Peter Pribožič.
Na območju upravnih enot Ptuj in Ormož je bilo poplavljenih med 4500 do 5000 hektarji površin. Gre za najkvalitetnejša kmetijska zemljišča, na katerih se kmetuje. Zalite so bile tudi površine, kjer je urejen sistem namakanja, zalita je bila celotna infrastruktura namakalnega sistema na Ormoškem polju.
Škoda je bila na tem območju prijavljena na dobrih 723 hektarjih zemljišč in po prvi oceni znaša 4,68 milijona evrov. Pribožič ugotavlja, da so nekatere posledice erozije nepopravljive, in ocenjuje, da bo okoli 10 odstotkov površin izločenih kot neuporabnih za kmetijsko pridelavo.
Na vprašanje, koliko od prizadetih površin bo letos pripravljenih na novo setev, Pribožič odgovarja, da je vse odvisno od izkazane pomoči s strani države. Škodo zaradi erozije na hektar kmetijske površine ocenjuje v razponu od 1500 do 3000 evrov, odvisno od prizadetosti. Potrebna bodo namreč strojna dela ter dovozi in odvozi materiala, kar je zelo drago.
Specialistka za poljedelstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor Draga Zadravec pa je za STA izpostavila, da je bila ob popisovanju škode po novembrskih poplavah popisana samo škoda na kmetijskih zemljiščih kot takih, ni pa bilo popisane škode na kmetijskih posevkih, saj je takrat država dala jasno vedeti, da za povračilo te škode ne bo denarja.
Ponekod so namreč že posejali ozimno pšenico in oljno ogrščico, pri čemer so jo bolje odnesli posevki, ki so že razvili globlji koreninski sistem, slabše pa denimo ozimna žita, ki so bila posejana v drugi polovici oktobra. Kmetijski svetovalci tako kmetom individualno svetujejo oz. jim bodo svetovali, kako naj se lotijo letošnje setve.
Tako Pribožič kot Zadravčeva sta poudarila, da velik problem predstavljajo luknje in globoke jame, ki jih je naredila deroča reka, saj kvalitetne zemljine, s katero bi jih zapolnili, v bližini ni. S površinskim slojem je reka odnesla tudi hranilne snovi, ki jih bo potrebno nadomestiti, hkrati pa novi nanosi mulja predstavljajo tveganje na morebitno prisotnost škodljivih snovi, za kar bi bile potrebne analize.
Pribožič pravi, da si želijo, da bi do polovice meseca aprila pristopili k sanaciji površin, da bi lahko opravili setev posevkov koruze. Na travniških površinah pa bo potrebno izravnati površino in jo očistiti naplavin, manjkajočo travno rušo pa na novo posejati. Del posevkov pšenice in oljne ogrščice, ki sta bili posejani v jeseni, bo potrebno preorati in spremeniti kolobar, med drugim navaja Pribožič. Sicer pa je deroča voda odnesla tudi številne bale travne silaže, tako da so kmetje ostali tudi brez krme in si že od poplav naprej medsebojno pomagajo.
Pribožič ob tem izpostavlja še problem urejanja vodotoka Drave. Poplave so namreč še dodatno "zamuljile" strugo in tako zmanjšale volumen rečne struge Drave, kar posledično pomeni, da bo izlivanje vode na kmetijske površine ob naraščanju pretoka Drave vedno bolj pogosto. Zato bo potrebno v prihodnje več skrbi kot doslej posvetiti tudi urejanju vodotokov.
