Rozman je do leta 2010 najprej delal kot predstojnik in nato kot višji znanstveni svetnik na kliničnem oddelku za revmatologijo ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra. Z revmatologijo se je začel ukvarjati leta 1974 ob ustanovitvi laboratorija za imunologijo revmatizma.

Kot so zapisali v utemeljitvi, je Rozman uveljavil neposredno soočanje kliničnih zdravnikov in laboratorijskih strokovnjakov različnih profilov, kar je bilo ključno pri pravilni razlagi imunoseroloških testov ter je omogočilo razvoj klinične dejavnosti in znanstvenoraziskovalnega dela.

Rozmanova skupina tesno sodeluje z drugimi kliničnimi oddelki in raziskovalnimi inštituti v Sloveniji ter priznanimi centri v Evropi, Izraelu, ZDA in na Japonskem.

Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke za raziskave teorije močno sklopljenih elektronov v trdnih snoveh je prejel Janez Bonča, profesor na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko ter na Institutu Jožef Stefan (IJS). V svojem delu raziskuje kvantne sisteme močno sklopljenih elektronov, ki so osrednji odprti problemi v sodobni fiziki trdnih snovi.

Dobitnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke v medicini pa je Tadej Battelino, profesor na ljubljanski medicinski fakulteti. Ukvarja se s kliničnimi raziskavami možnosti preprečevanja sladkorne bolezni tipa 1, ki je najpogostejša kronično neozdravljiva bolezen med otroki, mladostniki in mladimi odraslimi.

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju materialov pa gre v roke profesorju in raziskovalcu z novogoriške univerze Matjažu Valantu. Pri raziskavah multifunkcijskih materialov, ki se dokazujejo po medsebojni sklopitvi električnih, magnetnih, elastičnih in termičnih lastnosti, je Valant dosegel več svetovno odmevnih rezultatov.

Prejemnica Zoisovega priznanja za pomembne znanstvenoraziskovalne in razvojne dosežke v kemijskem inženirstvu je profesorica za kemijsko inženirstvo na mariborski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Mojca Škerget. Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v matematiki pa je prejel izredni profesor primorske univerze Štefko Miklavič.

Zoisovo priznanje za pomemben znanstveni dosežek v arheologiji za dvodelno znanstveno monografijo Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu so prejeli Slavko Ciglenečki, Zvezdana Modrijan in Tina Milavec.

Dobitnik Zoisovega priznanja za pomembne znanstvene dosežke v humanistiki in družboslovju pa je Frane Adam, vodja raziskovalnega centra Inštituta za razvojne in strateške analize, kot profesor pa predava na ljubljanski fakulteti za družbene vede in novogoriški fakulteti za uporabne družbene študije.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke v eksperimentalni fiziki osnovnih delcev so prejeli Boštjan Golob, Samo Korpar in Marko Starič. Vsi trije so raziskovalci na IJS in profesorji na ljubljanski oziroma mariborski univerzi.

Priznanje ambasador znanosti RS je prejel celjski gimnazijec in diplomant ljubljanske biotehniške fakultete Jure Piškur, ki že več kot 25 let deluje in živi v tujini.

Puhovo priznanje za izum mehanske naprave za urjenje ravnotežja med stojo je prejel Zlatko Matjačić, ki je raziskovalec na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu - Soča in profesor na ljubljanski zdravstveni fakulteti.

Puhovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov za obnovljive vire in njihova uporaba namesto surovin iz surove nafte je prejel izredni profesor Matjaž Kunaver, ki skupaj s sodelavci v Centru odličnosti PoliMaT raziskuje uporabo lesne biomase za sintezo polimerov in energetske namene.

Puhovo priznanje za izum inteligentnih motornih pogonov za ventile pa so prejeli Damir Vrančić, Samo Krančan, Zoran Šaponia, Aleš Svetek in Ivan Kočar za izum, ki je dosežek skupnega razvojnega dela raziskovalcev in inženirjev z IJS in podjetja Danfoss Trate.

Omenjene nagrade in priznanja podeljuje odbor za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti in Puhovo priznanje, ki mu predseduje akademik Tadej Bajd. Goste in nagrajence je na prireditvi pozdravil minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk.