Jesenice. Avstrijski upravljalec avtocest, družba Asfinag, bo v prihodnjih dveh tednih v predoru Karavanke izvajal vzdrževalna dela, tako da bo promet potekal izmenično enosmerno v intervalih s čakanjem pred predorom do pol ure. Maksimalna dovoljena širina transporta je v tem času do 3,75 metra, v primeru napovedanega sneženja pa se vzdrževalna dela ne bodo izvajala. Tokrat bodo dokončali projekt obnove radijskih zvez ter očistili drenažno kanalizacijo. Zapore bodo od ponedeljka do četrtka od sedme ure zjutraj do največ pol osme zvečer.
V zadnjih nekaj letih so se vozniki na delne ali celo popolne zapore predora Karavanke morali kar navaditi. Lani spomladi so tako že enkrat čistili drenažni sistem, zapore so bile tudi maja in v nekaj dnevih junija že na pragu turistične sezone. Popolnoma je bil predor za ves promet namreč zaprt 19. in 26. junija. Najdaljša zapora pa je bila jeseni zaradi obnavljanja sistema požarne varnosti in radijskih zvez, trajala je kar 42 dni. Nič drugače ni bilo predlani. Jesenska zapora je neprekinjeno trajala 92 dni, od tega dva dni popolna nočna zapora. Podobno bo tudi letos. Po dvajsetih letih od odprtja predor namreč zahteva temeljito prenovo in brez zapor, vsaj delnih, očitno ne gre. Vprašanje pa je, zakaj se Avstrijci tako radi odločajo za datum zapore, ki sovpada bodisi z našimi zimskimi počitnicami bodisi z začetkom poletne turistične sezone v naših krajih.
Nejevoljni predvsem avtoprevozniki
»Zavedamo se, da tokratna zapora poteka v času zimskih počitnic, in ker je največ prometa ob sobotah, zapora traja le od ponedeljka do četrtka. Danes, recimo, ni večje gneče in kolone se pred tunelom, ko je zaprt v avstrijsko smer, ne nabirajo,« je povedal vodja avtocestne baze Darsa na Hrušici Marjan Levstek. Zatrdil je, da se z Avstrijci vsako leto dogovorijo, da med poletno sezono zapor ne bo. A enkrat je dela treba opraviti, zato so jesenske in pomladne zapore menda nujne. Razlog, zakaj tokrat predor zapirajo čez dan, je po vsej verjetnosti povezan s stroški, saj bi izvajalec Strabag gotovo zahteval precej višjo ceno, če bi moral dela izvajati ponoči.
Tako pa zaprt predor povzroča hudo kri v glavnem našim avtoprevoznikom, še najbolj pa vsako leto bolj številnim Gorenjcem, ki se dnevno vozijo v službo na drugo stran Karavank. »To drži in to opažajo tudi naši zaposleni, ki pobirajo cestnino. Prav zato smo urnik te zapore prilagodili dnevnim migrantom, tako da je med jutranjo konico promet normalno sproščen,« je še razložil Levstek. Skozi karavanški predor sicer v povprečju na dan zapelje več kot sedem tisoč vozil. Po podatkih avtocestne baze Hrušica je bil predor Karavanke v zadnjih dveh letih delno ali popolnoma zaprt vsaj 164 dni.
Maja in junija letos se spet obeta še ena, tokrat kar 24-urna delna zapora. Obnovili bodo videonadzor in oboke. Čez poletje bo sicer mir, a nova zapora voznike spet čaka letošnjo jesen. Tako bo skoraj polovico leta karavanški predor s posameznimi presledki delno zaprt. »Potrpeti je treba še letos, potem bomo vsa dela končali in lahko mirno počakali na začetek gradnje druge predorske cevi,« je napovedal Levstek.
Nova predorska cev do 2019
Prav pred nekaj dnevi je vlada namreč sprejela z Avstrijci končno usklajeni sklep, da bosta državi do aprila leta 2019 zgradili novo predorsko cev, kjer bi promet (enako kot zdaj) potekal dvosmerno, medtem ko bo obstoječa in dobro obnovljena cev služila kot ubežni rov, sčasoma pa bi ga prenovili tako, da bi predor Karavanke le imel tako želeni in za varnost pomembni dve uporabni cevi in bi v eni potekal promet le v eno smer. Naj ponovimo, da je slovenska stran v pogovorih z Avstrijci ves čas zagovarjala gradnjo druge cevi, druga stran pa se je bolj nagibala h gradnji zgolj ubežnega rova. »Ko so se leta 2011 poleti pred predorom začeli pojavljati večkilometrski zastoji, kar se je ponovilo tudi leta 2012, so se začela stališča o načinu nadgradnje zbliževati,« so zapisali na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Naša država je tako že začela umeščanje druge predorske cevi v prostor, saj potrebujemo državni prostorski načrt, ki pa ga Avstrijci že imajo. Vrednost celotne naložbe v drugo predorsko cev je za zdaj ocenjena na 250 milijonov evrov, glede na dolžino predora v posamezni državi bi za Slovenijo to pomenilo okoli 120 milijonov evrov, ki si jih obetamo iz naslednje finančne perspektive Evropske unije.
In zakaj potem taka vnema pri obnavljanju predora v zadnjih letih, če pa bo ta cev sprva služila le kot prazna ubežna cev in šele sčasoma kot druga predorska cev? »Dejstvo je, da moramo za naslednjih šest let zagotoviti varen predor. Tudi če bo nova cev res zgrajena do aprila 2019, kar pa je zelo optimistično naravnan datum, moramo imeti do takrat varen in delujoč ter normalno prevozen predor. Če bi se, recimo, zaradi slabega vzdrževanja pokvarilo prezračevanje, bi lahko popravilo trajalo tudi več mesecev, vmes pa bi bil predor popolnoma zaprt v obe smeri. Ne Avstrijci ne naša država si tega ne moremo privoščiti,« je bil jasen Marjan Levstek, vodja avtocestne baze na Hrušici.
