Kot je v petek za STA povedal Anton Debevec iz Civilne iniciative izbrisanih prebivalcev, pripomb na zakon v njihovi iniciativi niso podali, podobno pa so po njegovih besedah ravnali tudi v drugih iniciativah, ki predstavljajo izbrisane. "Dogovora z ministrstvom za notranje zadeve namreč tako ali tako nismo dosegli, smatramo tudi, da bi naše pripombe zavrnili," je dejal.
Minister Gregor Virant je sicer že napovedal, da je omenjena različica zakona zadnja in da se vlada o njej več ne namerava pogajati. Na drugi strani so tudi izbrisani dali vedeti, da predlagane odškodnine zadnje niso sprejemljive in da bodo pravico še naprej iskali v okviru Evropskega sodišča za človekove pravice, na katerega so že vložili nove tožbe. Slednje so povedali tudi na sestanku pri Virantu 5. julija, ki so sicer zapustili po nekaj minutah.
Omenjeni zakon - njegovo polno ime je zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva - sicer predvideva, da bi izbrisani za vsak mesec izbrisa prejeli 40 evrov odškodnine, medtem ko bi si izbrisani želeli vsaj 260 evrov, koliko znaša minimalna socialna pomoč.
Predlog zakona tudi predvideva, da bodo do odškodnin upravičeni vsi tisti, ki so si že uredili status ali pa bodo prošnjo za ureditev statusa oddali do 24. julija. Takrat se namreč izteče triletni rok, ki ga je za vlaganje prošenj za ureditev statusa določila novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS in je v veljavo vstopila 24. julija 2010.
