Lani v ligi prvakov, danes pred potopom

Koprčani v letu 2011 z 8,5-milijonskim dolgom, ki verjetno še raste

Takšna usoda je doletela Rokometni klub Cimos Koper, ki se bori za preživetje. Predsednik kluba Franc Krašovec je konec marca odstopil s položaja predsednika uprave Cimosa, podjetje, ki ga je vodil, pa se je znašlo v rdečih številkah (poslovno leto 2012 bo verjetno zaključilo z 20-milijonsko izgubo), zato naj bi ga dokapitalizirala država. Rokometaši so tako izgubili velikega podpornika na čelu koprskega podjetja, finančni vrelec pa usiha. Denar, ki ga je podjetje klubu posodilo, bo verjetno treba vrniti. Znesek pa je visok. V letnem poročilu za leto 2011 piše, da ima RK Cimos Koper do glavnega pokrovitelja, družbe Cimos d.d., 8,293.216 evrov dolga, medtem ko celoten dolg znaša še dobrih 240.000 evrov več. Obstaja verjetnost, da se je v minulem letu znesek še povečal. Poraja se vprašanje, kako se bo iz primeža dolga izvil rokometni klub, ko pa se s pomočjo države za preživetje bori tudi njegov glavni sponzor. »V sodelovanju s sponzorjem bomo skušali stvari sanirati v obojestransko dobro,« je dejal Aleš Koršič, direktor RK Cimos Koper in šef pravne službe v Cimos d. d.

Ali lahko pričakujemo (vsaj delen) odpis dolga ali kakšno drugo rešitev, Koršič včeraj ni želel govoriti. »Pogovarjamo se o sanaciji. Kakšen modus bomo uporabili, bomo še videli. Prepričan sem, da se bo družba tudi v nadaljevanju obnašala družbeno odgovorno. Tega si želimo,« je rekel Koršič in potrdil, da je mogoče, da se je dolg v minulem letu še povečal, a da naj počakamo na finančno poročilo za leto 2012. Med privrženci koprskega športnega kolektiva se je razširil strah, da bi utegnil klub povsem ponikniti. Nekateri so špekulirali, da bo trenutno vodstvo zapustilo kub. Koršič je to zanikal. Pravi, da je treba klubu stati ob strani tudi v slabih časih, zato ne pričakuje, da bodo vsi po vrsti odstopili s svojih funkcij. Bodo pa po sezoni zagotovo odšli nekateri najboljši rokometaši. Ti so imeli v zadnjem času bolj ali manj prazne denarnice, kajti plače so zamujale več mesecev. Ne glede na to, kako uspešni bodo pri sanaciji primorskega rokometnega kluba, je že zdaj jasno, da se bodo morali v Kopru sprijazniti z nižanjem standardov. Za klub, ki je še lani igral v četrtfinalu rokometne lige prvakov, bo uspeh, če bo v prihodnje sploh sposoben za financiranje tekmovanja v prvi slovenski ligi. Po naših podatkih bo namreč Cimos skoraj zagotovo močno zmanjšal pomoč rokometašem. Ne bi bilo presenetljivo, če bi se podjetje povsem umaknilo iz rokometa. V tem primeru bi se proračun okoli dveh milijonov evrov, kolikor je znašal v zadnjih letih, v največji meri pa ga je polnil Cimos, drastično zmanjšal.

Hokejska Olimpija največji športni neplačnik davčnih obveznosti v državi

Med finančno najbolj podhranjenimi panogami v državi je na visokem mestu hokej na ledu. Edini profesionalni klub HDD Telemach Olimpija vsako leto krči svoj proračun (nazadnje je znašal manj kot milijon evrov), na Jesenicah se po umiku močne blagovne znamke HK Acroni Jesenice s hokejem resno ne ukvarjajo več, peščica drugih klubov pa je prepuščena strogemu amaterizmu. Zanimalo nas je, ali je podoben scenarij na vidiku tudi v Tivoliju, potem ko je v javnosti završalo po objavljeni lestvici največjih neplačnikov davčnih obveznosti. Med njimi je namreč med vsemi športnimi klubi na vrhu ravno Telemach Olimpija, ki davčni upravi dolguje med 500.000 in milijonom evrov. Ne smemo zanemariti dejstva, da se je Olimpiji omenjeni dolg nakopičil v pičlih dvanajstih letih, odkar zdajšnje drsalno društvo obstaja. Spomnimo, njen predhodnik je HK Olimpija, ki pa je zaradi prevelikih dolgov načrtno usahnil, potem ko je direktor Matjaž Sekelj naredil obvod in na prelomu tisočletja tako krenil od začetka.

Sekelj je v pogovoru za naš časopis dejal, da v pisarni Olimpije nikdar niso skrivali finančnih težav, da pa je dolg do davčne uprave občutno narasel predvsem po sezoni 2007/08, ko so v Tivoliju ob evforiji zaradi uvrstitve v finale EBEL podpisovali pretežke pogodbe. »V zadnjih sezonah smo se intenzivno prilagajali novim razmeram na trgu in poskrbeli za dokaj stabilno tekoče poslovanje, v okviru katerega saniramo tudi pretekle dolgove. Samo v letu 2013 smo dolg do davčne uprave znižali za skoraj 340.000 evrov in pričakujemo, da se bomo že na naslednjem seznamu davčnih dolžnikov znašli v kakšnem razredu niže. Nadalje računamo, da se v letu ali dveh na seznamih dolžnikov ne bomo več pojavljali,« je razložil Matjaž Sekelj. V Olimpiji denarna sredstva namenjajo predvsem za tekoče poslovanje ter poravnavo davčnih obveznosti in dolgov do nekdanjih in zdajšnjih igralcev. Slednji dobivajo nekaj sredstev tudi na ta način, da jim klub pred začetkom sezone podari nekaj sezonskih vstopnic, ki jih hokejisti prodajo prijateljem in znancem, s čimer se klubu odpiše del dolga.

Nogometaši drvijo proti amaterizmu

S finančnimi težavami se ukvarja tudi nogometna liga, ki drsi proti amaterizmu. V minulih mesecih sta bila najbolj na udaru Mura 05 in Gorica. Znano je, da sta obe blagajni prazni, nogometaši pa čakajo na plačila, zato ni presenetljivo, da sta so se tako Goričani kot Sobočani znašli na seznamu pravnih oseb, ki zamujajo s poravnavo prispevkov za plače. Nekoliko bolj presenetljivo je na tem seznamu domžalski nogometni klub. Predsednik kluba Stane Oražem je pojasnil, da so se na njem znašli, »ker so v času sestavljanja seznama dolgovali 8283 evrov iz naslova plačila davkov in prispevkov za pretekli mesec (februar, op. p.)«. Neuradne informacije, da naj bi domžalski nogometaši nazadnje plače dobili decembra, je zanikal in dodal, da tudi pri licenciranju (podatke so morali prvoligaši nogometni zvezi posredovati do 31. marca, rezultati licenciranja pa bodo znani na začetku maja) domžalski klub ni imel nobenih težav. »Vse obveznosti za leto 2012 so poravnane. Revizorjevo poročilo je bilo izdano brez pridržka,« je dejal Oražem, medtem ko je precej več negotovosti v povezavi z licenciranjem povezanih (vsaj) z Gorico in predvsem Muro.