Kot pojasni v nadaljevanju, je Bratuškova, ki je v pogovoru podrobno pojasnila reformni program in program stabilnosti, pravkar postala krizna premierka "majhne, sodobne in industrializirane nekdanje jugoslovanske alpske republike".
Kot politično neizkušena ugledna tehnokratka na čelu težavne heterogene levosredinske koalicije je tako prevzela na svoja ramena prihodnost svoje države. Ta država, ki ji grozi evrokriza, meji na italijanski severovzhod in Lombardijo, torej "ni tako daleč kot Ciper, Grčija ali Španija", opozarja avtor.
Dodaja še, da je trgovinska menjava Italije s Slovenijo občutno večja kot s katerokoli drugo državo z območja nekdanje Jugoslavije, v širši regiji pa primerljiva le s tisto, ki jo ima s Poljsko ali Slovaško.
Bratuškova: Konsolidacija javnih financ ne more biti kratkoročen proces
Na vprašanje, kako se ob protikriznih ukrepih spopasti s težavo, kot sta jo imeli Španija ali Italija, ko je varčevanje imelo negativen vpliv na gospodarsko rast, je Bratuškova odgovorila, da je slovenski javni dolg precej nižji od evropskega povprečja. Zaradi stroškov reševanja bank se bo sicer v kratkem povečal in presegel 70 odstotkov, "a s privatizacijami se lahko vrnemo na 54-55 odstotkov BDP", je dejala in dodala, da je zato zelo pomembno sprejeti "pravo kombinacijo ukrepov".
Kot je dodala, konsolidacija ne more biti kratkoročen ukrep, ampak mora delovati skozi daljši čas. Opozorila je tudi, da je Slovenija kot majhna izvozno naravnana država zelo odvisna od tega, kako gre njenim gospodarskim partnerjem.
"Kljub sprejetim ukrepom nas lahko še vedno hudo prizadene vsakršen padec rasti v Italiji ali Nemčiji," je opozorila. Ob tem je poudarila, da varčevalni ukrepi niso rešitev za izhod iz krize, glavni cilj Slovenije, sanacija bančnega sistema, pa je potrebna zaradi podpore gospodarstvu.
Želja samostojnega reševanja krize stvar nacionalne identitete?
Na vprašanje, ali je to, da se iz krize reši sama, vprašanje nacionalne identitete, pa je Bratuškova odgovorila, da morda ne gre toliko za to, kot pa za to, da "vemo sami, kaj moramo vedeti in kaj narediti". "Ne želimo priti v položaj, ko bi bili prisiljeni sprejemati nasvete trojke ali katere druge organizacije, ki bi nam karkoli nalagala," je dejala.
Sicer pa je prepričana, da mora Slovenija sprejeti ukrepe predvsem zaradi same sebe. Na vprašanje, kaj bo storila, če sindikati ne bodo sprejeli reform, pa je odgovorila, da se vsak v Sloveniji zaveda potrebe po sprejetju določenih tveganj, trenutno pa je težko oceniti, kolikšno bo nasprotovanje.
"Človeško se je upreti zmanjševanju dohodka, a če bomo znali pojasniti, da je to pomembno za prihodnost, potem bo po mojem mnenju moč doseči kompromise," je dejala in spomnila, da je bil ravnokar dosežen takšen dogovor s sindikati javnega sektorja.