Poslanska skupina SDS je Kučana v ponedeljek javno vprašala, »ali so prizadevanja za razkritje resnice o zločinih UDBE in političnega režima, ki je sistematično teptal človekove pravice in temeljne svoboščine, zanj nesprejemljiva«.
Kučan je danes zapisal, da je odgovornost »treba ugotoviti v zakonitih postopkih tako za zločin kot tudi za podtikanje zločina«. Podtikanje zločina se je po njegovem mnenju dogajalo na petkovi seji komisije. To »je storila tudi predsednica komisije, ki se je pri tem celo sklicevala na dokumente in arhivsko gradivo, v katerih ni nikakršne osnove za njene trditve«, je dodal.
Kučan navedbe zanikal že včeraj
Na petkovi seji parlamentarne komisije so opravili razpravo o delovanju nekdanje SDV skozi prizmo človekovih pravic; pri tem so največ časa namenili umoru hrvaškega študenta Stjepana Crnogorca in hrvaškega emigranta Nikice Martinovića v 70. letih. Publicist Roman Leljak trdi, da je bil Crnogorac ubit kmalu po seji sekretariata CK ZKS, ki je potekala 13. julija 1972 in na kateri so razpravljali o sovražnih aktivnostih. Na njej sta bila navzoča tudi Kučan in Boris Mužič. Slednji naj bi na omenjeni seji Kučana podrobno obveščal o primeru. To je na petkovi seji komisije ponovila tudi predsednica komisije Eva Irgl.
Kučan je že v ponedeljek v dopisu komisiji za peticije zanikal navedbe, da naj bi bil leta 1972 seznanjen z umorom Crnogorca. Iz kopije gradiva seje sekretariata CK ZKS z dne 13. julija 1972 po njegovih navedbah izhaja, da na seji o Crnogorcu ni bilo govora.
Zaradi umora Crnogorca je Leljak že novembra vložil kazensko ovadbo zoper tri ljudi, med drugim zoper Silva Gorenca, ki je vodil zvezno SDV. Ta je danes za Svet na Kanalu A zanikal vpletenost v ugrabitev Crnogorca. »Gospod Leljak se izmišljuje pa dodaja pa falsificira,« je povedal Gorenc. Po poročanju omenjene televizije je izrazil pripravljenost na sodelovanje s slovenskimi in avstrijskimi preiskovalci.
Kučan danes: Kako je bila komisija lahko tako zavedene?
V današnjem pismu pa je zapisal, da bi bilo vredno preveriti, kako je mogoče, da je bila »komisija tako grobo zavedena in je namesto zaščitnika človekovih pravic postala orodje za manipulacije in neutemeljeno obtoževanje posameznika ter za kršitev njegovih pravic do dostojanstva, v tem primeru mene«.
V poslanski skupini SDS so v ponedeljek tudi opozorili, da bi moral Kučan polemizirati z Leljakom in ne Irglovo, saj da je predsednica komisije le citirala Leljaka. Prav tako jih je zanimalo, kje je Kučan dobil magnetogram s seje, na podlagi katerega je citiral izjave Irglove.
Kučan je odgovoril, da magnetograma seje nima, si je pa ogledal posnetek parlamentarnega programa, ki je objavljen na arhivski strani Televizije Slovenija. Na podlagi tega posnetka so tudi citati Irglove, ki jih je navedel v ponedeljkovem dopisu.
SLS: Čas je, da se soočimo s temnimi platmi naše polpretekle zgodovine
Na zadnja razkritja tajne dokumentacije nekdanje SDV so se odzvali tudi v SLS. Kot poudarjajo, razkritja zahtevajo odziv institucij slovenske pravne države in obsežno kriminalistično preiskavo.
Po oceni SLS je čas, da se kot država in narod soočimo s temnimi platmi naše polpretekle zgodovine, tedanje zločine pa tudi označimo kot zločine. »To naj storijo institucije pravne države, preiskovalni in pravosodni organi. Politika pa naj jih pri tem ne ovira in naj se začne ukvarjati s sedanjostjo in prihodnostjo,« pozivajo v SLS.
