Že pred začetkom današnje seje vlade je Omerzel pojasnil, da v vladi med drugim razmišljajo tudi o posegu v minimalno plačo. Po srečanju ministrov je pojasnil, da konkretnih zaključkov niso sprejeli in da je šlo le za debato, kako pomagati gospodarstvu.
Raven zaščite temeljnih pravic
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak medtem pred sejo z razpravo o minimalni plači oz. poseganju vanjo ni bila zadovoljna, saj je prepričana, da gre pri teh plačah za raven zaščite temeljnih pravic.
Menila je tudi, da posegi v minimalno plačo ne bi bili dopustni, kar je, kot je dejala, povedala tudi na sredinem sestanku vladne ekipe glede proračuna. Po njenih besedah gre namreč za vprašanje ohranjanja dostojnega dela.
Kot je še pojasnila, je vlada na posvetu razpravljala o več možnostih glede minimalne plače. Beseda je tako tekla o neusklajevanju z inflacijo in o uvedbi zakonske možnosti znižanja minimalne plače, če bi se tako dogovorili delodajalec in delavci oz. sindikat. To bi bilo časovno in tudi odstotkovno omejeno, je dodala.
Za konkurenčnost pomembna produktivnost dela in vlaganje v razvoj
Sicer pa je po besedah Kopač Mrakove razprava o minimalni plača povezana s priporočili Evropske komisije. Ta je namreč že maja ocenila, da je pomemben element konkurenčnosti Slovenije tudi višina minimalne plače.
Toda ministrica tega mnenja ne deli in verjame, da sta za konkurenčnost pomembna produktivnost dela in vlaganje v razvoj. Opozorila je, da je bila minimalna plača izračunana glede na minimalne življenjske stroške, poleg tega pa je pomembno povezana z višino denarnega nadomestila, tudi z denarno socialno pomočjo.
Kopač Mrakova je prepričana, da bo vlada našla rešitev, ki bo usklajena tudi s socialnimi partnerji.
Obnašati se moramo primerno vsoti denarja, ki ga imamo
Da se vladna ekipa o tem pogovarja, je potrdil tudi prvak DeSUS Karl Erjavec, ki je sicer zadovoljen, da je njegova stranka pri pogovorih o proračunu uspela zaščititi svoja programska stališča. Vlada se je namreč dogovorila, da ne bo posegala v letni dodatek, ki ga prejemajo upokojenci s pokojninami pod 622 evri, in ne nižala pokojnin.
So se pa dogovorili za ukinitev dohodninske olajšave za seniorje. Sem sodijo vsi stari nad 65 let, ki prejemajo prejemke višje od 1400 evrov. O tem se bodo danes popoldne pogovarjali vodstvo DeSUS in predsednica zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak. A s tem po Erjavčevih besedah ne bodo posegli po prejemkih socialno ogroženih.
Konkurenčnost gospodarstva
Vlada je sicer v nacionalnem reformnem programu 2013-2014, ki ga je maja poslala v Bruselj, napovedala več ukrepov s področja trga dela. Še za tekoče leto je med drugim predvidela tudi spremembe sistema minimalne plače, tako da bo ta pravičnejši in bo hkrati zagotavljal konkurenčnost gospodarstva.
Kakšne naj bi bile te spremembe, ni znano, predstavniki vlade pa so doslej zanikali, da ta načrt pomeni neposredno ukinitev usklajevanja minimalne plače z inflacijo.
Dostojno življenje delavca
Prav tega se sicer zelo bojijo sindikati, ki poudarjajo, da je bistvo minimalne plače delavcu in njegovi družini zagotoviti dostojno življenje in da je znesek v Sloveniji tak, da tega že zdaj ne omogoča.
Bi pa ta ukrep pozdravili delodajalci. Iz vrst gospodarstvenikov je sicer pred kratkim prišla celo ideja o ukinitvi minimalne plače, saj da bi to okrepilo konkurenčnost.
