Kriza, reforme, bonitetne ocene, grški scenarij in drugi strahovi

Janšev korak k iskanju rešitev za prihodnji razvoj države

»Tisti, ki se volitev bojijo, bodo na vse načine poskušali podaljšati vmesni čas,« je v komentarju z naslovom »Zakaj se bojijo volitev?«, ki ga je objavil na spletni strani SDS, zapisal Janša, po izglasovani nezaupnici pa poudaril, da je to pomemben korak k iskanju rešitev za prihodnji razvoj države, ki pa mora biti drugačen, kot je bil v zadnjih treh letih. Odziv finančnih trgov in padec bonitetnih ocen ga takrat nista zanimala, zdaj, ko bi lahko poslanci spet glasovali o zaupnici vladi, pa so se položaji na politični šahovnici čez noč zamenjali: namesto da bi v ospredje postavili iskanje rešitev za prihodnji razvoj države, ki ga narekujejo poročilo protikorupcijske komisije in protesti, so predstavniki Janševe vlade začeli strašiti državljane, da bi s takojšnim padcem vlade še bolj zabredli v krizo, saj bi s tem ogrozili nekatere projekte, ki so si jih zastavili ob nastopu mandata.

Kakršna koli politična destabilizacija, ki lahko nastopi tudi ob obstoječi vladi in ne samo ob njeni zamenjavi oziroma ob pričakovanju izrednih volitev, je lahko po mnenju ekonomista dr. Bogomirja Kovača na kratek rok problematična za državo. »Ampak najbolj problematično je tisto, kar smo do zdaj imeli. Popolno politično destabilizacijo je namreč povzročila trenutna vladna politika. V enem letu smo nesporno pokazali, da se razen pokojninske reforme niti ena od možnih dobrih rešitev ni uresničila in da je oportunitetni strošek Janševe vlade izguba enega oziroma enega in pol odstotka BDP,« je oster Kovač, ki ob tem navaja predvsem projekta »slaba banka« in »državni holding«. Če bi bila Janševi vladi izglasovana nezaupnica, bi moral državni zbor v prehodnem obdobju po njegovem mnenju oba projekta ustaviti in ju postaviti na novo. »Dejstvo je, da sta oba pristopa iz strokovnega vidika problematična. Če pa zraven dodamo še to, kar je najšibkejša stran, da bo njuno vodenje, upravljanje in strateško usmerjanje povezano z določenimi političnimi interesi, kar lahko opazimo že zdaj, je to samo dokaz, da projekta nista dobra,« je jasen profesor z ljubljanske ekonomske fakultete.

Najpomembnejše projekte je mogoče izpeljati

Da morebitni padec vlade ne bi ogrozil holdinga in slabe banke oziroma posledično celotne države, temveč je prej priložnost, da se razčistijo nerešena vprašanja pri obeh, meni tudi nekdanja državna sekretarka na finančnem ministrstvu Helena Kamnar. Nekoliko več problemov bi sicer po njenem mnenju nastalo pri slabi banki, kjer je treba nekatera odprta vprašanja rešiti z zakonskimi oziroma podzakonskimi predpisi. »Toda če bi bila volja vseh akterjev, bi bilo mogoče izpeljati tudi te stvari ali pa jih vsaj razčistiti,« ocenjuje.

Pritrjuje ji profesor na ljubljanski pravni fakulteti dr. Erik Kerševan. »Če sta projekta nujna, še posebej pa, če so v že sprejetih zakonih o slabi banki in o državnem holdingu določeni zakonski roki za izvršitev določenih opravil, lahko postopke nadaljuje tudi vlada, ki opravlja le tekoče naloge,« je pojasnil. Če bi namreč izmed vseh možnosti, ki so na voljo, res prišlo do padca vlade in nato do predčasnih volitev (kar tudi ni nujna posledica prenehanja funkcije vlade), bi vlada do imenovanja nove ministrske ekipe lahko opravljala samo tekoče posle. Ta pojem se je po besedah dr. Kerševana doslej razlagal precej široko, in sicer da vlada lahko dela kar koli, kar je nujno in koristno za delovanje države, vendar pa naj ne bi začenjala dolgoročnejših projektov in tudi ne opravljala pomembnejših imenovanj, če to ni nujno za izvajanje državnih funkcij.

Takšno pojmovanje je po mnenju Kamnarjeve tako široko, da omogoča tudi normalno izvrševanje proračuna. Prav to, da je proračun za leto 2013 sprejet in ga je torej mogoče izvajati v okviru danih zakonskih pooblastil, je po njeni oceni izjemno pomembno za delovanje države tudi v času vladne krize. Bi pa lahko nastal problem pri zagotavljanju zadostnih sredstev za izvajanje proračuna. »Vladnega programa zadolževanja ne poznam, glede na to, da so se po mojih informacijah nazadnje zadolžili konec lanskega leta, pa težav pri zagotavljanju sredstev za izvrševanje proračuna ne bi smeli imeti,« je dejala.

Precej je odvisno od politične kulture

Težav ne bi smelo biti niti pri sprejemanju nove delovnopravne zakonodaje. Priprava reforme sicer običajno ni delo vlade, ki opravlja tekoče posle, ker pa je predlog reforme trga dela že vložen v parlamentarno proceduro in naj bi bilo njegovo sprejetje zaradi slabe ekonomske situacije v državi nujno, Kerševan ne vidi ovir niti za nadaljevanje tretjega velikega projekta Janševe vlade. »Vladna kriza pomeni izjemne okoliščine, v katerih mora država kar se da dobro delovati. Upam, da smo dosegli potrebno demokratično zrelost, da se pri nujnih projektih, ki jih je treba izvesti, najde neko politično soglasje tudi v času, ko vlada opravlja tekoče posle,« je opozoril, da je bolj ali manj normalno delovanje države v času vladne krize odvisno tudi od vedenja političnih akterjev.

Tako menijo tudi predstavniki delodajalcev in sindikatov, ki sodelujejo v pogajanjih o novi delovnopravni zakonodaji. Po besedah generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Jožeta Smoleta bo usoda reforme odvisna predvsem od tega, kako bodo socialni partnerji razumeli vladno krizo: kot priložnost ali kot izgubo zadnje možnosti za dogovor. Predstavnik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko pa je ocenil, da ima škarje in platno v rokah predvsem politika, saj ministrstvo za delo odloča, ali bo pogajanja nadaljevalo, medtem ko reformo v državnem zboru sprejemajo poslanci.

Na vprašanje, kako bo vse to dogajanje vplivalo na bonitetne ocene države, pa je Kamnarjeva odvrnila, da je najpomembnejše, da se čim prej razčisti situacija in reši vladna kriza. »Če se bomo predlogo ukvarjali s tem, ali vlada lahko deluje v nastalih razmerah ali ne, bo škoda za državo večja, kot bi bila sicer. Nastala situacija lahko vpliva na bonitetne ocene, toda če bomo hitro ukrepali, je to mogoče tudi relativno hitro popraviti,« je dejala.