Glede četrtkove odločitve vlade o zaprosilu za podaljšanje roka Krivic, tudi član izvršnega odbora Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije, predlaga, naj bo rok za objavo osnutka zakona, s katerimi bi rešili problematiko izbrisanih, 30. april. Nato naj sledi 30 dni javne razprave. Junija naj se izvede medresorsko usklajevanje ter sprejem na vladi, takoj julija pa vsaj prva in druga parlamentarna obravnava zakona, če že ne vse tri, je za povedal Krivic.
Pomembno bi bilo, da bi odškodnine priznali
Krivicu je jasno, da v sedanji finančni krizi zakon ne bo mogel zagotoviti takojšnjega izplačila priznanih odškodnin. Važno pa je, da bi jih priznali. Potem bodo gotovo tudi predstavniki izbrisanih pripravljeni iskati primerno rešitev za način in čas postopnega, realnim možnostim prilagojenega izplačevanja, je dodal.
Glede izplačil odškodnin je minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant v četrtek dejal, da bi izbrisani lahko izbirali med dvema možnostma. Prioriteta bi bila možnost pavšala, ki bi se odmeril v enostavnem upravnem postopku, za tiste, ki menijo, da lahko dokazujejo nastalo materialno škodo v sodnem postopku, pa bi obstajala tudi ta alternativa, je pojasnil. Po Krivičevi oceni je to »vladni trik«, da bi izbrisani morali odločati, ali vzamejo pavšalno odškodnino, »pa če bo še tako nizka« ali pa tožijo državo.
Večjo nesramnost države si je težko zamisliti
Večjo nesramnost države, ki s popravo storjene krivice zamuja že 21 let, si je težko zamisliti, je tako opozoril Krivic. Pavšalne odškodnine, kakršnekoli že bodo, pripadajo popolnoma vsem, brezpogojno, je prepričan. Morebitna večja škoda v redkejših individualnih primerih pa v kriterijih za pavšalne odškodnine sploh ne bo mogla biti zajeta in jo bo možno uveljavljati samo po zelo težavni, negotovi, dragi in finančno visoko tvegani sodni poti, je dodal Krivic.
Tudi če bi vlada dobila leto dni odloga, pa Irfan Beširević iz Civilne iniciative izbrisanih aktivistov ne verjame, »da bodo kaj naredili, ker se samo igrajo slepe miši z ljudmi«, zadeva pa se po njegovem mnenju prelaga z ene na drugo vlado.
Zaradi politične nespameti bo imela država večje stroške
Dokler se politiki ne bodo skupaj usesti, se po njegovem mnenju ne bo nič zgodilo. Obžaluje pa, da bo zaradi politične nespameti država imela še večje stroške.
Glede napovedi, da bo zakon, s katerim bi rešili problematiko izbrisanih, sprejet do konca leta, pa Beširević pravi, da se tisti, ki bodo pripravljali zakon, še niso sestali z njimi, da bi vsaka stran predstavila svoje predloge. Da bo zakon sprejet do konca leta, namreč še ne pomeni, da bo problem rešen, saj je vprašanje, kako se bodo oni z zakonom strinjali. »Isto delajo kot pri izbrisu. Brez vprašanja so izbrisali, zdaj bo pa spet prišlo do nesporazumov,« je dejal.
Odvetnik 11 izbrisanih, ki so zoper Slovenijo vložili tožbo na evropsko sodišče, Andrea Saccucci je za STA pojasnil, da je odločitev vlade zasledil že v četrtek, s kolegi pa jo še preučujejo.
