Petrič: Z odločitvami se nikoli ne bodo vsi strinjali
Ustavno sodišče si je v zadnjih 21 letih zagotovilo ugled in spoštovanje tudi tistih, ki se z njegovimi odločitvami niso strinjali, je na današnji slovesnosti ob dnevu ustavnosti dejal predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič. Ob tem je zagotovil, da je ustavno sodišče samostojno in nanj ne vpliva nihče, takšno pa bo ostalo tudi naprej.
Da ustavno sodišče uživa ugled, se zdi Petriču še posebej pomembno v zadnjem času, ko po telefonu, elektronski pošti in na druge načine prejema kritična in včasih tudi žaljiva sporočila. Z odločitvami ustavnega sodišča se po njegovih besedah nikoli ne bodo vsi strinjali, zato še posebej ceni odziv pobudnikov referenduma o zakonu o slabi banki, ki so v odzivu na odločitev ustavnih sodnikov dejali, da se z njo ne strinjajo, jo pa spoštujejo. Ne razume pa Petrič pavšalnih ocen o delu sodišča. "Te nekaj povedo o njihovih avtorjih," je dejal.
V izjavi za medije po slovesnosti je Petrič dodatno pojasnil, zakaj so ustavni sodniki lani dovolili referendum o pokojninski reformi, letos pa referenduma o slabi banki in državnem holdingu ne. "Tokrat smo ocenili, da če oba referenduma dopustimo, tvegamo, da bodo močno ogrožene druge ustavne vrednote, kot je denimo socialna varnost, in se bo kriza še poglobila. Pri referendumu o pokojninski reformi pa te stvari še niso bile tako jasno pred nami in tako nujne," je dejal.
Krivic: Morda se bolj kot konec sveta bliža konec ustavnega prava
Včerajšnjo odločitev ustavnega sodišča je komentiral tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic. Dejal je, da če modro, a v zapletene pravniške formule zavito odločitev sodišča ''prevedemo'' v nepravnikom bližji jezik, se ta glasi tako: ''Saj ne trdimo, da je pot, po kateri vlada skuša rešiti državo, ustavno dopustna – o tem nismo odločali. Morda še kdaj bomo, če nas bo to kdo vprašal. Ta trenutek pa nimamo razloga, da vladi ne bi verjeli (ne da bi to preverjali), da je ta dva referenduma treba preprečiti, drugače bo vse narobe – to bi bilo pa prav gotovo protiustavno!'' Krivic komentira, da ko začne ustavno sodišče ustavo razlagati na takšen način, človek pomisli, da se morda bolj kot konec sveta bliža konec ustavnega prava, ali pa, po njegovem mnenju, vsaj zaupanja v ustavno sodišče kot nepristranskega varuha ustave.
Türk: Spremembe ustave niso nujne
Odhajajoči predsednik države Danilo Türk je danes izrazil zaskrbljenost, ker se ustavno sodišče obremenjuje z vprašanji in problemi, ki bi jih morali reševati drugi. "Verjamem, da je treba dobro razmisliti o tej poti in zelo resno vzeti opozorila, ki jih je v ločenem mnenju izrekla ustavna sodnica Etelka Korpič-Horvat," je dejal Türk.
Ljudje, ki pripravljajo odločitve in so odgovorni zanje, naj dobro razmislijo, kam sodijo te odločitve, kdo jih mora sprejemati in kakšne učinke imajo, pravi predsednik države. Ocenil je še, da je sodba ustavnega sodišča končno dejanje nekega procesa, ki traja že nekaj časa in je zaskrbljujoč. "V tem procesu imajo vsi udeleženci svojo odgovornost in dobro bi bilo, da se je zavedo," je ob robu slovesnosti ob dnevu ustavnosti na ustavnem sodišču dejal Türk.
Sicer pa predsednik meni, da v Sloveniji ni nujno treba spreminjati ustave. "Osnovni problem te države in naše družbe je izvršna oblast," je poudaril. "Ta mora delovati odgovorno, mora spoštovati načelo vladavine prava in človekove pravice, mora biti odgovorna in učinkovita. Glavni problemi te države so v funkcioniranju izvršne oblasti, ne pa v ustavnih normah," je še dejal.
ZSSS: Sodišče je podleglo pritisku politike
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) menijo, da je odločitev ustavnega sodišča velika napaka in da je sodišče glede na obrazložitev podleglo političnemu pritisku. Ustavno sodišče je prekoračilo pristojnosti, ki jih ima po ustavi, je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Meni, da se je arbitrarno opredelilo do zakonov o ukrepih za krepitev stabilnosti bank in o državnem holdingu kot edinih možnih rešitev. Po Semoličevem mnenju daje odločitev sodišča sporočilo, da lahko nekatere državne institucije na silo preprečijo, da bi se o teh stvareh vršil normalen dialog in da bi se iskalo druge rešitve.
Sodišče je po mnenju ZSSS podleglo pritisku politike. "Ustavno sodišče bi moralo biti neodvisno od politike. Moralo bi biti odvisno le od ustave," je poudaril Semolič. Svetovalec ZSSS Goran Lukič je dejal, da odločitev ustavnega sodišča pomeni, da je javnofinančni primanjkljaj kot institut postal nadrejen institutu referenduma.
Trdnjave neoliberalizma in žandarji
Semolič pravi, da državne institucije postajajo "trdnjave neoliberalizma". V Evropi in Sloveniji obstajajo "žandarji" v obliki bonitetnih hiš, ki so v dobršni meri prispevale h gospodarski krizi, in v obliki Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). "Evropske institucije postajajo grobarji demokracije in pravne države. Naše institucije so očitno podlegle tem pritiskom," je dejal Semolič, ki meni, da se bo krepilo nezaupanje v državne institucije.
Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko meni, da je ustavno sodišče prezrlo, da sedanje stanje ni protiustavno in da zakona nista nujna za odpravo protiustavnosti. Meni, da DZ ni dokazal, da bi neuveljavitev zakonov povzročilo protiustavno stanje. Odločitev sodišča je precends, poudarja Zorko, ki je lahko nevaren za demokracijo.
Absolutna oblast vlade
"Dejstvo, da pravilnosti sprejetih zakonov ni moč presojati na referendumu, kaže na to, da bi utegnila imeti vlada absolutno oblast v mandatu in da imamo ljudje pravico iti le vsake štiri leta na volitve," pravi Zorko. Vprašal se je tudi, ali bo ustavno sodišče prevzelo odgovornost, če se bo izkazalo, da se je javnofinančno stanje poslabšalo.
Predsednik Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije (KNG) Slovenije, ki deluje v okviru ZSSS in je vložilo pobudo za referendum o slabi banki, Tomaž Kumer je izrazil razočaranje nad odločitvijo sodišča in dejal, da "nam je politika vzela državo". Ne vidi druge poti, kot da si "državo vzamemo nazaj".
Sekretarka KNG Sonja Kos pravi, da so s pobudo želeli zagotoviti, da bi državljani izkoristili svojo pravico do odločanja o lastni usodi. Je pa odločitev sodišča "svojevrsten uspeh", dodaja, saj da se je pokazala neodvisnost in strokovnost organov v državi. "Kakšen bo rezultat skrbi ustavnih sodnikov za blaginjo državljanov, pa bo prinesel čas," pravi.
SDOS: Primer, kako se na prepričljiv način demontira socialna država
Po prepričanju Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) pa je odločitev ustavnega sodišča primer, kako se na prepričljiv način demontira socialna država. Če se ustavno sodišče sklicuje na ohranitev ustavnih vrednot, ki jih izpostavlja, je ena od temeljnih vrednot v ustavi, da smo še vedno socialna država. S tem, da se je ustavno sodišče pokorilo politično ekonomskim stališčem vlade in s tem številnih lobijem in jih prevzema za "svoja", je po navedbah SDOS odprlo proces pospešenega demontiranja socialne države.
"Koliko delovnih mest se bo zaradi tega zaprlo, koliko dejavnosti bo potonilo, koliko provizij bo zaradi tega odtekalo v razne žepe, ustavnega sodišča to ne zanima. Komu odgovarjate? To ni odločitev v bran blaginje ljudi, ampak pot v poglabljanje revščine!" so poudarili v sindikatu.
Dodali so, da je ustavno sodišče z zavrnitvijo referendumov odprlo prostor kapitalskim navezam poosebljenih v podjetjih, ki bodo združena v holdingu, in prikrivanju slabih kreditov v bankah, ob tem pa odprlo pot štirikrat dražjemu načinu reševanja teh bank tudi na račun davkoplačevalcev.
"Absurdno pa je to, da niste presojali ustavne skladnosti sprejetega zakona, ampak ste prešli na polje presojanja primernosti sprejetega zakona glede na bonitetne ocene, varčevalne posege in v zvezi s tem na stališča vlade, koalicije v DZ, kar pa ni vaša pristojnost," so še zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
