Binkošti, ki nastopijo 50 dni po veliki noči, so sicer v Katoliški cerkvi poleg velike noči, božiča in Marijinega vnebovzetja eden od največjih praznikov. V nekaterih državah imajo na binkoštni ponedeljek tudi dela prost dan. Dva dneva praznik obeležujejo tudi evangeličani, ki binkoštni dan razumejo kot ustanovni dan Cerkve.
Nekoč so ljudje za binkošti okrasili svoje domove z zelenjem, predvsem lipovimi vejami. Pastirji so ta dan z venci iz cvetja in zelenja okrasili tudi krave. Ponekod je bila na binkoštno jutro v navadi priprava ocvrtih jajc, na ta dan pa so prirejali tudi pastirska tekmovanja.
Verniki murskosoboške škofije so današnji praznik pričakali s celonočnim bdenjem in branjem Svetega pisma v cerkvi v Martjancih. Številne slovesnosti pa danes pripravljajo po cerkvah po vsej državi.
Po binkoštih se v Katoliški cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah bodo tako z oltarnega prostora odnesli h krstnemu kamnu, duhovniki pa bodo do začetka adventa nosili oblačila v zeleni barvi, pojasnjujejo v tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference.
Binkošti so velik praznik tudi v pravoslavnih cerkvah. A mnogi pravoslavni verniki bodo zaradi uporabe drugačnega koledarja in drugačnega načina izračuna praznika velike noči binkošti letos praznovali pet tednov pozneje.