»Še to za povrh, kot da ni že dovolj drugih težav,« se je na kriminalistično preiskavo, ki jo vodijo murskosoboški kriminalisti na Onkološkem inštitutu (OI), odzval generalni direktor OI prim. Janez Remškar. Kriminalisti namreč od konca lanskega leta na OI preiskujejo sum storitve kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov, kar so nam potrdili tudi na Generalni policijski upravi. Izvedeli smo, da je kriminalistična preiskava povezana z nenujnimi in sanitetnimi prevozi bolnikov na terapije na OI. Sumijo pa, da ni šlo samo za zlorabo osebnih podatkov, temveč tudi za podkupovanje.
Dogovarjanje prevozov
Za nenujne in sanitetne reševalne prevoze na leto porabimo okoli 20 milijonov evrov zdravstvenega denarja. V lanskem letu je Vzajemna zanje odštela 14,8, Triglav Zdravstvena zavarovalnica 3,58, Adriatic Slovenica pa 1,3 milijona evrov. Samo dobrih 600.000 evrov je prispeval Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), saj sistem od leta 2010 določa, da 90 odstotkov plačajo omenjene tri zavarovalnice iz dopolnilnega zavarovanja, deset odstotkov pa ZZZS iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Omenjene tri zavarovalnice plačajo tudi tiste prevoze, ki presegajo načrtovani program. ZZZS ima za nenujne prevoze sklenjene pogodbe z 58 izvajalci. Med njimi je 17 zasebnikov s koncesijami in 41 javnih zavodov, zdravstvenih domov, saj bolnišnice niso izvajalke tovrstnih prevozov.
Mag. Tomislav Nemec, direktor Zdravstvenega doma Ljutomer, pravi, da javni zavodi z več let nespremenjeno ceno prevozov (0,37 evra za kilometer) s to storitvijo ne morejo doseči niti pozitivne ničle, kaj šele dobiček. Ker se zaveda, da denarja za zdravstvo ne bo več, skuša optimizirati procese dela, tudi prevoze: »Zato da ne delamo minusa, moramo voziti več bolnikov hkrati, a ti zaradi različnih razporedov na OI drug drugega čakajo po več ur, kar je za tako bolne težko. OI sem predlagal, da bi bolnike razvrščali po sistemu poštnih številk. Tako bi skrajšali čakalni čas, saj bi bili bolniki iz ene regije oskrbljeni v koncentriranem času.« Po Remškarjevih besedah imajo na OI tehtne razloge, zakaj na dnevno obravnavo pripeljanih bolnikov iz vse Slovenije ne organizirajo drugače. Razvrščanje bolnikov po regijah po njegovem mnenju ni mogoče, saj jih razporejajo denimo na obsevanja tako, da čim manjkrat spreminjajo nastavitve aparatur, zaradi česar lahko obravnavajo več bolnikov. Remškar razume, da je večurno čakanje bolnikov na prevoz domov mukotrpno, a ni prav nič sočuten s prevozniki. »Z njimi imamo precejšnje težave in čeprav trdijo, da so plačani premalo, mislim, da ni tako. Pred leti sem na Gorenjskem za dializne bolnike uredil prevoze tako, da so vozili več bolnikov hkrati. Nenujni prevozi so že vrsto let precejšen problem. Rešitve ne poznam, verjetno pa bi jo morali skupaj poiskati ministrstvo, zavarovalnice in zdravstvena blagajna,« razmišlja Remškar, ki je prepričan, da prevoznikom »ni nič hudega, sicer se ne bi tepli za posel«.
Očitno v želji, da bi opravili čim več prevozov, uporabljajo tudi nezakonite poti. Tako so nekateri prevozniki imena bolnikov vedeli prej, preden so bolniki sploh dobili datume za kemoterapijo ali obsevanje. Takšno odtekanje osebnih podatkov Remškar odločno obsoja in zatrjuje, da so na OI naredili vse potrebno, da se to ne dogaja več.
Globe mafije ne prizadenejo
Kazni za zlorabljeni osebni podatek so 4000 evrov za družbe in 830 evrov za njihove odgovorne osebe. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar nam je povedala, da prijav v zvezi z odtekanjem podatkov za nenujne prevoze še ni dobila, se pa že nekaj let ukvarja z odtekanjem osebnih podatkov iz bolnišnic, ki jih pridobivajo odškodninske družbe. Ljudje, ki zaradi poškodbe pridejo na urgenco, čez nekaj dni dobijo ponudbe odškodninske družbe. Kdo je podatke o bolnikih izdajal pred dvema letoma v UKC Ljubljana, niso mogli ugotoviti, saj je imelo dostop do podatkov okoli sto ljudi. Vendar Pirc-Musarjeva vestno izreka globe odškodninskim družbam in kar nekaj jih je že izterjala, čeprav ji zelo otežujejo delo: »Žal ne morem reči drugače, kot da gre za mafijsko združbo. Znašli so se tako, da so za direktorje odškodninskih družb imenovali bosanske državljane, pa tudi tako, da imajo eno blagovno znamko, podjetja pa menjajo. To je zelo organizirana mafija, in to sem povedala tudi policiji.«