Padec povpraševanja, majhen obseg novih posojil in zaostren položaj javnih financ so močno načeli izvozno usmerjeno slovensko gospodarstvo. Slabe terjatve bank so konec septembra dosegle 6,7 milijarde evrov, kar je 19 odstotka bruto domačega proizvoda. Kranjec za takšno stanje krivi državne institucije.
"Nobenega dokaza sicer nimamo, da so državne institucije vplivale na posojilno dejavnost. Toda domnevati, da se je to zgodilo, vsekakor ni napačno," je zatrdil.
Kranjec je izrazil tudi kritiko nad političnim sistemom v državi in nad nesposobnostjo politike za združevanje ter se zavzel za sprejem predpisa, ki bi sindikatom onemogočil sprožitev referendumov o reformnih ukrepih.
Minister za finance Janez Šušteršič je v soboto za agencijo Reuters dejal, da Slovenija verjame, da lahko sanira bančni sistem in se izogne prošnji za finančno pomoč, tudi če ne uveljavi zakona o slabi banki. Dodal je, da je več možnih načinov reševanja slabih terjatev bank. "Verjamemo pa, da je zakon o slabi banki najbolj učinkovita in najhitrejša rešitev. Upam, da bomo v izogib pomoči dovolj hitro rešili razmere v bankah, sicer bomo morali zaprositi za pomoč. To bi se lahko zgodilo sredi prihodnjega leta," je poudaril minister.
