Kranjec, ki je nagovoril udeležence dvodnevne konference Evropskega centra za voditeljstvo, je najprej orisal pot Slovenije v nezavidljivo situacijo, v kateri se nahaja. Med drugim je izpostavil, da je bilo v Sloveniji po vstopu v EU veliko optimizma, tako v gospodinjstvih kot tudi v podjetjih in v bankah.
Tako danes težava ni le bančni sektor, ki je nakopičil velik del slabih posojil, pač pa tudi močno zadolžena podjetja. "Sedanje stanje je posledica nekdanjih politik, plačujemo ceno pretiranega optimizma," je poudaril Kranjec.
Guverner je spomnil na priporočila Evropske komisije Sloveniji. Med nalogami, ki bi jih morala opraviti Slovenija, je tudi natančna preveritev podjetij v državni lasti. Ugotoviti je namreč potrebno, zakaj je upravljanje v teh podjetjih neučinkovito, je menil Kranjec. Izpostavil je tudi dejstvo, da so banke v državni lasti nakopičile večji delež slabih posojil kot tiste v zasebni lasti.
Sicer pa je sporočilo, ki ga je zbranim namenil Kranjec, da se "nikoli ne predajte nerealističnim pričakovanjem". Realnosti ne država ne podjetja ne smejo zamenjevati z željami ali upanjem, je posvaril. Ob tem pa je Kranjec mnenja, da bi morali v Sloveniji poskusiti različne stvari, saj izhod iz krize ni le en.
Slovenija veliko pridobila z vstopom v EU
V odgovorih na vprašanja iz občinstva pa je Kranjec med drugim poudaril, da je Slovenija po njegovem mnenju veliko pridobila z vstopom v EU in v območje evra. "Izgubili smo nekaj instrumentov, kot je prilagajanje valutnega tečaja, a smo lahko učinkovito gospodarstvo, če bomo vodili disciplinirane makroekonomske politike in bomo konkurenčni," je dejal guverner.
Dodal je še, da je Slovenija tako majhna, da lahko izvaža na vse trge, nihče v njej ne vidi grožnje. "A s prejšnjim sistemom nismo prekinili, preveč smo ščitili neučinkovite proizvajalce, imeli smo preveč tog trg dela," je težave izpostavil Kranjec.
Ocenil pa je tudi, da v Sloveniji nimamo razvitega kapitalskega trga, pa ne le zaradi velikosti države, pač pa tudi zaradi pristopa k lastništvu. Ob pretežno državnem lastništvu namreč ni potrebe oziroma povpraševanja po zasebnem kapitalu.
Spregovoril tudi o nadzoru nad bančnimi menedžerji
Dotaknil pa se je tudi vprašanja nadzora nad bančnimi menedžerji. Banka Slovenije jim sicer podeljuje licence, pri čemer preveri njihove sposobnosti. "Ko jim podeliš licenco, pa smatraš, da se bodo obnašali primerno," je poudaril. Obnašanje menedžerjev je sicer primerjal z obnašanjem voznikov, ki prejmejo vozniško dovoljenje, nato pa vozijo pijani in povzročijo druge prekrške.
"V nekaterih primerih smo licenco odvzeli, nekaterim je nismo podelili," je poudaril, a dodal, da ima Slovenija na tem področju precej tog pravni red. "Želel bi si več fleksibilnosti pri odvzemu licenc," je dejal Kranjec.
Kar se tiče prihodnosti Slovenije pa je Kranjec poudaril, da "mora" biti optimističen, Evropska komisija je Sloveniji tudi podelila dve dodatni leti za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. "A če gledam odzive nekaterih delov družbe, recimo sindikatov, bodo pogajanja težka," je poudaril.
Za debirokratizacijo postopkov
Kranjec se je zavzel tudi za debirokratizacijo administrativnih postopkov, izrazil pa se je tudi za zagovornika manjšega javnega sektorja. "Država bi morala znova premisliti svojo vlogo na številnih področjih," je menil. Za izhod iz krize pa bo Slovenija potrebovala tudi konkurenčna in dovolj agresivna podjetja. "Imamo priložnost priti na katerikoli trg, ker smo majhni. A če samo jokamo, se ne bo nič zgodilo," je zaključil.
Konferenca, ki sta jo pripravila Evropski center za voditeljstvo ter Management forum za Jugovzhodno Evropo, sicer nosi naslov "Ali lahko voditelji v gospodarstvu poiščejo izhod iz evropske finančne krize in krize konkurenčnosti?". Udeleženci, ki prihajajo iz okoli 20 držav, pozornost posvečajo predvsem novim poslovnim modelom in strategijam.