V dopolnjenem obdobnem poročilu 2011/2012, ki ga je nedavno poslala v DZ, je namreč poudarek namenila oceni bančnega sistema z vidika korupcijskih tveganj, potem ko je v letih 2011 in 2012 začela sistematično analizirati tudi razmere v slovenskem bančnem sistemu oz. v bankah, kjer ima država večinski delež oziroma prevladujoč vpliv.
KPK je ocenila stanje korupcije v slovenskem bančnem sistemu in ugotovilo, da je način delovanja sistema, sploh ko gre za banke v večinski lasti države, problematičen. Na podlagi več prijav in nekaterih podatkov, ki jih je pridobil sam, se je KPK lotil preučevanja spornih poslov bank v večinski lasti države, NLB in NKBM.
Bančne prakse z znaki koruptivnih dejanj
Kot so sporočili s komisije, kažejo številne uveljavljene bančne prakse znake koruptivnih dejanj. Med drugim gre tukaj za neustrezno upravljanje s tveganji; odločanje vodstvenih in vodilnih oseb o naložbah bank na podlagi političnih, poslovnih in osebnih povezav; pomanjkljiv in nezadosten notranji ter zunanji nadzor nad bančnim poslovanjem, odsotnost doslednega ugotavljanja odgovornosti članov organov upravljanja in nadzora za ekonomsko neupravičene in druge slabe naložbe ter posledično zmanjšanje zaupanja v slovenski bančni sistem.
KPK še ugotavlja, da se korupcijska tveganja in ravnanja pojavljajo na ravni višjega in tudi srednjega menedžmenta, dodaja pa še, da se nanašajo predvsem na obravnavo in odobravanje naložb različnih bank z večinskim lastniškim deležem oziroma s prevladujočim vplivom države in na prakse s področja notranjega in zunanjega nadzora bančnega poslovanja.
Posledice tudi večkratna znižanja bonitetnih ocen bank in države
V KPK ocenjujejo, da lahko med posledice koruptivnih dejanj uvrstimo tudi večkratna znižanja bonitetnih ocen bank in države ter nadaljnje negativne napovedi bonitetnih agencij. »Zato se bo Republika Slovenija v prihodnje še dražje zadolževala v tujini in še težje pridobivala finančna sredstva, ki jih potrebuje za financiranje delovanja državnega aparata ter izvedbo projektov, ki bodo državo privedli iz gospodarske krize,« opozarjajo. Dodajajo, da je pričakovanje, da bi lahko izboljšali gospodarske razmere v državi, ne da bi pred tem uredili razmere v slovenskem bančnem sistemu, neutemeljeno.
Zaupanje domače in tuje javnosti v slovenski bančni sistem lahko okrepi zgolj odločno, etično in vestno ravnanje vlade, Banke Slovenije, nadzornih svetov in uprav bank, s čimer pripomore k ustavitvi nadaljnjega padanja bonitetnih ocen slovenskih bank in države ter omogoči ponoven zagon rasti gospodarstva in ohrani doseženo raven njegove blaginje, še dodaja KPK.
V komisiji še poudarjajo, da je »docela neupravičeno, da se stroški, ki so posledica koruptivnih ravnanj vodstvenih in vodilnih oseb v slovenskem bančnem sistemu, prelagajo na pleča tistega dela prebivalstva Republike Slovenije, ki ni bilo udeleženo in ne uživa koristi zgoraj opisanih koruptivnih ravnanj«. Enako velja za vsako nadaljnjo dokapitalizacijo bank z večinskim deležem ter pod prevladujočim vplivom države kot tudi za morebitno ustanovitev državnega holdinga, so še zapisali.
Težava pri neformalnem delegiranju poslov
Na področju postopkov obravnavanja in odobravanja naložb bank je največja težava neformalno delegiranje poslov. Problematična so tudi netransparentna izvedba postopkov odobravanja naložb, izpostavljenost vodilnih tveganjem zlorabe položaja, izvajanju mobinga ter podajanja nezakonitih in neetičnih zahtev podrejenim. Obstaja tudi tveganje odobravanja naložb na temelju osebnih, poslovnih in političnih povezav.
Komisija ugotavlja tudi, da nekateri člani uprav in nadzornih svetov bank zavestno kršijo zakone ter etične kodekse, ne upoštevajo ugotovljenih nepravilnosti iz revizijskih poročil in ne sprejemajo ustreznih ukrepov.
Velikokrat so izpostavljeni tveganju nasprotja interesov. Komisija ugotavlja, da so še posebej izraziti pritiski na vodstva hčerinskih družb in družb vnukinj v državah na območju nekdanje Jugoslavije.
Ključna vloga pri korupcijskih tveganjih je kadrovanje
Kadrovanje ima ključno vlogo pri izpostavljenosti bančnega sistema korupcijskim tveganjem. Obstoječi sistem kadrovanja v slovenskem bančnem sistemu pa olajšuje izvajanje koruptivnih ravnanj, saj omogoča imenovanje oseb, ki so že v preteklosti ravnale sporno, nevestno in neetično, ter oseb, ki ne izpolnjujejo kriterijev strokovnosti in izkušenosti s področja bančništva.
Ob vsakokratni menjavi oblasti pa se pojavijo velika tveganja političnega kadrovanja in klientelizma, navaja komisija.
O delu Banke Slovenije komisija ugotavlja, da ta kljub ustrezni zakonski podlagi in ugotovljenim nepravilnostim ter kršitvam internih aktov ali celo utemeljenemu sumu storitve kaznivih dejanj le redko uporablja strožje ukrepe zoper banke ter da se večkrat ne odzove zadostno in uprav ali nadzornih svetov bank ne pozove k razjasnitvi zadev.
Nezadostni odzivi Banke Slovenije
Ugotavlja tudi, da je Banka Slovenije izdala določeni osebi dovoljenje za opravljanje dela člana uprave banke z večinskim deležem države, kljub njeni sporni odločitvi glede obračunavanja plače člana uprave ene od družb v državni lasti.
"Banka Slovenije je v okviru svojih nadzorstvenih postopkov v obdobju 2004-2011 izrekla več kot 800 opozoril zaradi različnih vrst ugotovljenih tveganj, nikoli pa ni izrekla opomina, odvzela ali pogojno odvzela licence kateremukoli članu uprave, niti ni dala pobude za odvzem pristojnemu nadzornemu svetu posamezne banke, čeprav je na primer zoper določene odgovorne osebe sama podala kazenske ovadbe zaradi suma storitve kaznivih dejanj," pojasnjuje komisija.
Ta tako ocenjuje, da se Banka Slovenije ni primerno oz. zadostno in dovolj hitro odzvala ter osredotočila na uveljavljanje in nadzorovanje sistema pravil za varno in skrbno poslovanje slabim naložbam izpostavljenih državnih bank. Tega z izjemo nekaj primerov v zadnjem obdobju ni posredovala v reševanje pristojnim organom.
Številna priporočila bankam
Komisija bankam podaja številna priporočila ter tiste z večinskim lastniškim deležem in s prevladujočim vplivom države poziva k dopolnitvi internih bančnih aktov, ki se nanašajo na postopke obravnavanja in odobravanja bančnih naložb z namenom povečanja notranje transparentnosti omenjenih postopkov.
Ob tem pa opozarja, da velik del odgovornosti za razmere v slovenskem bančnem sistemu nosijo politične stranke ter vse dosedanje slovenske vlade. "V kolikor želimo urediti razmere v družbi, gospodarstvu ter politični areni, moramo onemogočiti in prekiniti klientelistične in koruptivne povezave med politiko, gospodarstvom ter zasebniki," izpostavlja komisija.
