Kot so sporočili iz Komisije za preprečevanje korupcije, Jaklič svojega premoženjskega stanja komisiji nikoli ni sporočil, iz njegovega neodzivanja na pozive komisije pa "je razvidno sistematično izogibanje izpolnitvi te dolžnosti".
Jaklič bi moral svoje premoženje komisiji prvič prijaviti v 75 dneh po uveljavitvi zakona v letu 2010, pozneje v celoti na elektronskem obrazcu do 31. januarja 2012 in nazadnje v mesecu dni po prenehanju funkcije direktorja Lekarne Ljubljana, torej do konca aprila 2013.
Jaklič pošte ni dvigoval
Komisija ga je k temu tudi pozivala, a Jaklič pošte ni dvigoval, zato mu je bila pošiljka na koncu puščena v hišnem predalčniku in je nastopila fikcija (domneva) vročitve, navajajo v protikorupcijski komisiji. Kljub temu na poziv ni odgovoril in do izteka roka komisiji ni sporočil premoženjskega stanja.
"Komisija bo nadaljevala z vodenjem prekrškovnih postopkov v zvezi z opustitvami prijave premoženjskega stanja, kjer so za to izpolnjeni pogoji," so zapisali v sporočilu za javnost. Ker komisija svojih pristojnosti pri nadzoru premoženjskega stanja zaradi neodzivanja zavezanca v konkretnem primeru ne more izvajati, so uradu za preprečevanje pranja denarja in Davčni upravi RS podali pobudo, naj ugotovita dejansko stanje premoženja Jakliča in podatke posredujeta komisiji, da bo lahko nadaljevala z izvajanjem svojih pristojnosti.
Komisija bo uporabila vse pristojnosti oziroma možnosti, ki jih ima na voljo, da bo dosežen namen zakona
Ob tem na komisiji poudarjajo, da je nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, visokih javnih uslužbencev in poslovodnih oseb subjektov javnega sektorja uzakonjen med drugim zato, da se zmanjšujejo možnosti za prikrite zlorabe javnih funkcij in položajev za pridobivanje zasebnih materialnih koristi. Zato bo komisija uporabila vse pristojnosti oziroma možnosti, ki jih ima na voljo, da bo dosežen namen zakona, so zapisali.
Preberite še:
Jaklič: Gradbeno dovoljenje za objekt na posestvu bi moral dobiti že zdavnaj
Polhograjski župan Setnikar zavrača očitke o privilegiranju Jakliča
Župan občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar zagotavlja, da Jaklič ni bil privilegiran pri pripravi sprememb občinskega prostorskega načrta. Postopek obravnave Jakličeve pobude je bil po zagotovilih občine ves čas transparenten. Kot pojasnjujejo, je bila pobuda za spremembo namenske rabe Jakličevih parcel podana že 28. februarja 2006 in dopolnjena 13. aprila 2007. Stavbna zemljišča na tem območju so bila določena že v osnutku prostorskega načrta leta 2007, dodajajo.
"Jaklič ni bil v nobenem privilegiranem položaju, da bi njegovo pobudo obravnavali kako drugače kot vse ostale," je zagotovil Setnikar. Spletni portal zurnal24.si je sicer izpostavil primer, da je občina zavrnila pobudo za spremembo v zazidljivo za parcelo, ki stoji med dvema hišama in na kateri že stoji pred mnogimi leti na črno zgrajena hiša. Vendar pa župan pravi, da takšnega primera ne poznajo. "Naj povedo konkretno, za katero parcelo gre, in bomo pogledali, za kaj gre," je dejal.
