Zdenki Čebašek-Travnik se šestletni mandat izteče 22. februarja, dan zatem pa se uradno začne Nussdorferjevi. Postopek izbire novega varuha je sprožil že prejšnji predsednik republike Danilo Türk. Na njegov poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha je prispelo 26 predlogov.
Ker pa so se vmes zgodile predsedniške volitve, je nadaljnji postopek počakal na novega predsednika države Boruta Pahorja. Izbira kandidata za varuha je bila tako ena njegovih prvih nalog. Posvetovanja s poslanskimi skupinami pa so pokazala, da nobeno od predlaganih imen ne uživa zadostne podpore.
Zato se je Pahor odločil, da kandidata poišče zunaj prispelih prijav; pravnik Miro Cerar je zavrnil, da bi kandidiral, predsednikovo ponudbo pa je sprejela vrhovna državna tožilka Vlasta Nussdorfer.
Generalna sekretarka v uradu predsednika republike Nataša Kovač je pred odločanjem v DZ, ko je spregovorila v imenu predsednika Pahorja, med njenimi odlikami izpostavila predanost, iskrenost in neizmerno življenjsko energijo, ki jo namenja ljudem v stiski, žrtvam nasilja in ranljivim skupinam. Spomnila je, da je Nussdorferjeva pobudnica več projektov, da velik del svojega časa namenja prostovoljnemu delu in je med drugim tudi predsednica društva Beli obroč, ki pomaga žrtvam kaznivih dejanj.
Za mesto varuhinje se je že potegovala
Nussdorferjeva se je za mesto varuhinje že potegovala, a ga je takrat zasedla Čebašek-Travnikova. Tokrat pa je kljub sprva negotovim obetom - podporo ji je vnaprej odrekla NSi, zadržke so imeli tudi v SDS - Nussdorferjeva ob glasovanju v državnem zboru 1. februarja letos dobila zadostno, več kot dvotretjinsko podporo. Celo več, za njeno imenovanje je glasovalo 82 poslank in poslancev, kar je najvišja podpora, s katero je bil imenovan katerikoli varuh v Sloveniji doslej.
Nussdorferjeva je po izvolitvi tudi prisegla pred poslanci. Po prevzemu poslov, za petek popoldne, pa je obe, novo in dosedanjo varuhinjo, povabil na sprejem tudi predsednik republike Pahor.
Da novo varuhinjo človekovih pravic čaka veliko dela, kaže že podatek o naraščanju števila pobud, ki jih prejema varuh. Samo lani jih je varuh prejel 3353, kar je največ v posameznem letu, odkar deluje institucija varuha. Pa tudi sama Nussdorferjeva že pred začetkom mandata ugotavlja, da je problemov veliko.
Danes vidi več krivic
Mnoge probleme srečujemo skozi številna poročila dosedanjih varuhov, nekateri pa so povsem novi, saj jih generirata brezposelnost in revščina, pravi Nussdorferjeva in dodaja, da vsak dan slišimo za nove in da jih je veliko. Akutni pa postanejo v trenutku, ko nanje opozori večje število ljudi. Kot je dejala, danes vidi več krivic, kot jih je včeraj, in že izvolitev ji je dala drugačen pogled.
Kot varuhinja bo Nussdorferjeva po zakonu lahko imela največ štiri oz. najmanj dva namestnika, ki jih prav tako za šest let imenuje državni zbor. Od sedanjih štirih namestnikov se eni namestnici mandat izteče v letošnjem letu, dvema v prihodnjem, četrtemu namestniku pa v letu 2015.
Nussdorferjeva bo funkcijo varuha človekovih pravic opravljala kot četrta po vrsti. Pred njo so bili varuhi Zdenka Čebašek-Travnik, Matjaž Hanžek in kot prvi Ivan Bizjak.
Samo institucijo varuha je vpeljala že ustava, sprejeta decembra 1991, vendar pa je prvega varuha Slovenija dejansko dobila v letu 1994, potem ko je bil konec leta 1993 sprejet zakon o varuhu človekovih pravic. Kot predhodnik varuha pa je v Sloveniji imel pomembno vlogo leta 1988 ustanovljen Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
