Letos bo subvencije za samozaposlitev prejelo še zadnjih 2100 brezposelnih, ki so bili vključeni v program samozaposlovanja v letu 2013. Ministrstvo za delo je namreč zaradi pomanjkanja sredstev z letošnjim letom ukinilo subvencije, ki so od sredine prejšnjega leta za dveletno neprekinjeno ohranitev samozaposlitve znašale 5000 evrov.
Na ministrstvu napovedujejo, da bodo od leta 2015 naprej v sodelovanju z gospodarskim ministrstvom razvili bolj sistematičen pristop k spodbujanju samozaposlovanja, ki bo kombinacija subvencij in programa Podjetno v svet podjetništva. Nov program naj bi glede na ocenjeno perspektivnost omogočal različne stopnje in oblike podpore, od sofinanciranja z nepovratnimi oziroma povratnimi sredstvi prek olajšav in vračil do tehnične podpore pri ustanavljanju podjetij. O vsebini in obsegu sofinanciranja ukrepov za spodbujanje podjetništva se Slovenija pogaja z evropsko komisijo v okviru nove finančne perspektive kohezijske politike za obdobje 2014–2020.
Dva obraza samozaposlovanja
Na zavodu za zaposlovanje ocenjujejo, da je šlo pri spodbujanju samozaposlovanja s subvencijami za enega najuspešnejših programov aktivne politike zaposlovanja, ki je brezposelnim in tistim, katerih zaposlitev je bila ogrožena, omogočil priložnost za nov začetek. Pri tem izpostavljajo podatek, da se je od leta 2007 s subvencijami v skupni višini 97,3 milijona evrov samozaposlilo 23.316 ljudi (lani 4293), pri čemer sta bila zavodu vrnjena le slaba dva milijona evrov. Namreč, če prejemnik subvencije v dveh ali enem letu ni ohranil samozaposlitve, je moral vrniti sorazmerni del subvencije za vsak neizpolnjeni mesec. Po podatkih zavoda je samozaposlitev po enem letu ohranilo 94 odstotkov oseb, po dveh letih pa 85 odstotkov. Uspešnost programa po besedah zavoda dokazuje tudi 2600 novih delovnih mest, ki so jih v zadnjih šestih letih ustvarili samozaposleni.
A obstajajo tudi kritiki programa. Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ugotavlja, da je delež ohranjenih samozaposlitev po petih letih le 54-odstoten. Poleg tega se je v približno istem času stopnja tveganja revščine med samozaposlenimi v Sloveniji dvignila s 16,3 odstotka v letu 2007 na 23,8 odstotka v letu 2012. Lukič opozarja tudi na porast tako imenovanih lažno samozaposlenih – čeprav ti opravljajo delo z vsemi elementi delovnih razmerij, so si morali status urediti pod pritiskom delodajalcev. To, temnejšo plat samozaposlenosti do neke mere potrjuje podatek zavoda, po katerem se je zaradi poslovnih priložnosti samozaposlilo le 56 odstotkov ljudi, medtem ko je bilo prejemnikov subvencij iz nuje kar 44 odstotkov.
Stran vržen denar
Kot je znano, so številni posamezniki, ki so se odločili za odprtje s. p.-ja predvsem zaradi pridobitve subvencije, zašli tudi v velike težave. Nekatere je zaradi neupravičeno pridobljene subvencije doletel rubež zavoda, še več pa je takih, ki s. p.-ja ne morejo zapreti zaradi neplačanih prispevkov. Po podatkih Davčne uprave RS (Durs) so imeli zasebniki in osebe, ki so prostovoljno vključene v zavarovanje, zaradi neplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za 141 milijonov evrov dolga, dolg zaradi neplačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje pa se je približal 68 milijonom. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je imelo konec leta 2012 med približno 62.500 samostojnimi podjetniki zamrznjeno obvezno zdravstveno zavarovanje več kot deset tisoč samostojnih podjetnikov in po njih zavarovanih družinskih članov.
Igor Antauer, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov, meni, da je šlo pri dosedanjem sistemu za »metanje denarja skozi okno«. »Država je brezposelnemu dala nekaj tisočakov in ga prepustila samemu sebi. Tisti, ki se odločijo za samozaposlitev, potrebujejo strokovno pomoč svetovalcev, ki so dovolj pragmatični in imajo izkušnje,« opozarja Antauer. Kljub temu po njegovem mnenju programa ne bi smeli povsem opustiti. Državi svetuje, naj ga gradi na ustrezni selekciji za podjetništvo sposobnih kandidatov, torej na kvaliteti in ne kvantiteti.
Tako pozitivne kot negativne plati pa v subvencijah vidi Janez Malačič z ljubljanske ekonomske fakultete. Od vlade pričakuje, da bi vendarle naredila kakšno analizo politike zaposlovanja, ki bi med drugim pokazala tudi učinkovitost ukrepov za spodbujanje samozaposlovanja in podjetništva. Sicer pa Malačič meni, da je vsak program za zmanjšanje brezposelnosti lahko le dobrodošel.