EU kot tudi Slovenija morata po mnenju evropskega komisarja nujno spremeniti načine proizvodnje, industrijo pa osredotočiti na dolgoročni vidik. »Tudi v EU bomo morali v večji meri ravnati strateško,« je poudaril.

»Kot odgovorni politiki moramo zasebnemu sektorju dati jasne signale, da bodo bolje pripravljeni na višje cene virov,« je dejal. Potočnik, ki danes zaključuje dvodnevni uradni obisk v Sloveniji, je namreč prepričan, da bo ključno vprašanje konkurenčnosti v prihodnosti prav vprašanje učinkovite rabe virov.

Izzive moramo spremeniti v priložnosti

Po njegovem mnenju je 21. stoletje očitno stoletje ranljivosti, ki pa ga je treba spremeniti v stoletje trajnosti. »Izzive moramo zato spremeniti v priložnosti. Podjetja morajo svoj inovacijski potencial obrniti v produktivnost virov,« je poudaril.

V nagovoru se je dotaknil tudi finančne krize, s katero se soočajo evropske države, in poudaril, da bo za stabilizacijo in reformo gospodarstva nujna usklajena politika, pa tudi potrpežljivost. »To ni pomembno samo za Evropo prihodnosti, temveč tudi za izhod iz krize,« je poudaril.

Prihodnost bo namreč, kot je dejal Potočnik, odvisna predvsem od učinkovite uporabe in sposobnosti obvladovanja naravnih virov, saj se svetovna populacija povečuje, pritisk na naravne vire pa je večji. »Viri propadajo ali pa jih izkoriščamo na neučinkovit način,« je dodal.

Zato moramo poiskati odgovor na vprašanje, kako v čim večji meri ohraniti raven življenja, pri tem pa upoštevati, da so pred nami leta nizke gospodarske rasti. Prehod iz trenutnega modela rasti, ki temelji na intenzivni rabi virov, na model, ki bo temeljil na učinkoviti rabi, je neizbežen, je dejal.

Varavnih virov ovira za Slovenijo lahko pomeni priložnost za gospodarski razvoj

Udeležence foruma je nagovoril tudi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, ki je izpostavil, da izvajanje resolucije Les je lep že kaže prve učinke, saj se v družbi ponovno izpostavlja pomen lesa za industrijo in nova delovna mesta.

»Za ministrstvo je pomembno, da s slovenskim gozdom delamo na sonaraven način, končni produkt slovenskega gozda pa ne more biti izvoz hlodovine v sosednje države,« je poudaril. Dodal je, da je varovanje naravnih virov ovira samo za neumne, za Slovenijo pa lahko pomeni priložnost za gospodarski razvoj.

Ob srečanju z evropskim komisarjem je še dodal, da se ministrstvo zaveda, da je treba spremeniti trende, saj imajo trenutno veliko število odprtih zadev z Evropsko komisijo.

Slovenija je v privilegiranem položaju, saj ima vse trajnostne vire za razvoj

Dušan Plut s Filozofske fakultete v Ljubljani pa je opozoril, da se sodobno človeštvo nahaja pred velikim civilizacijskim prehodom, ki je popolnoma drugačen od agrarne in industrijske revolucije.

»V času, ko se število svetovnega prebivalstva povečuje, interdisciplinarni pogled v reševanje podčrtuje nujnost iskanja optimalnega ravnovesja med gospodarsko uspešnostjo, okoljsko odgovornostjo in socialno pravičnostjo. Izzivi so izjemno veliki,« je poudaril.

Slovenija je po njegovih besedah v privilegiranem položaju, saj ima vse trajnostne vire za razvoj. »Tudi še tako dramatične podnebne spremembe ne bodo spremenile dejstva, da bomo z vodnimi viri imeli možnost zagotavljanja namakanja kmetijskih površin. Vse imamo v presežku, razen vetrne energije,« je dodal.