O možnosti predloga o prodaji državnih bank in podjetij v celoti je že v ponedeljek pri premieru Janezu Janši razpravljala koalicija in ugotovila, da bo za prodajo v celoti potrebna sprememba koalicijske pogodbe. Za spremembo koalicijske pogodbe morajo sicer soglašati vse koalicijske stranke.
Koalicijska pogodba je glede prodaje ključnih strateških naložb jasna: država naj v njih obdrži kontrolni delež, torej 25 odstotkov in eno delnico.
DL je sicer, tako kot finančni minister iz vrst te stranke Janez Šušteršič, naklonjena umiku države iz gospodarstva v čim večji meri, razen tam, kjer podjetja upravljajo z javno službo ali javno infrastrukturo. Ali so v stranki pripravljeni podpreti spremembo koalicijske pogodbe, bodo odločali v nocojšnji razpravi.
Po Šušteršičevem mnenju niti ni potrebna formalna sprememba koalicijske pogodbe, če se vse stranke strinjajo, da se pač nekaj naredi drugače, kot je v pogodbi zapisano. "Če se ne strinjajo, pa tako ali drugače nima smisla predlagati formalne spremembe," je dejal pred sejo sveta.
Ocenil je, da bo v koaliciji kar nekaj razumevanja za tako pobudo, glede na "položaj v bankah in glede na to, da so razmere drugačne, kot so bile" ob podpisovanju koalicijske pogodbe. Po njegovih besedah se bo morda možno dogovoriti za kompromisno rešitev, če pa ne, pa "vemo, kaj v pogodbi piše".
Sicer pa po njegovih besedah želijo, da bi se odprle vse možnosti, oziroma, da si možnosti ne zapirajo vnaprej. Torej, da imajo ob pogovorih z možnimi vlagatelji tudi možnost ponuditi celotni delež države v banki. Pri teh pogovorih je ovira zahteva po kontrolnem deležu, ni pa absolutna ovira, je pojasnil Šušteršič.
Na koncu pa bo, pravi, odvisno od ponudb, ki ali če jih bodo dobili. Kot je še opomnil, ni predlagal, da bi absolutno morali prodati delež v bankah, želi pa, da je ob iskanju rešitev odprta tudi ta možnost.
O predlogu o prodaji državnih bank in podjetij v celoti in morebitni spremembi koalicijske pogodbe zaradi tega razpravljata tudi izvršilna odbora SLS in NSi. V slednji so že sporočili, da ne nasprotujejo prodaji Telekoma in bank v celoti.
NSi ne nasprotuje prodaji državnih bank v celoti
Izvršilni odbor NSi je danes sprejel sklepa, da ne nasprotuje prodaji bank v celoti in tudi ne prodaji Telekoma. Vodja poslanske skupine Matej Tonin je ob robu seje odbora dejal, da tako podpirajo predlog ministra za finance Janeza Šušteršiča glede prodaje deležev v bankah in nekaterih državnih družbah, saj da ta izboljšuje pogajalsko izhodišče.
Kot je pojasnil Tonin, sicer predlog o prodaji ne govori o tem, da se bodo banke prodale "danes in nemudoma", temveč le daje vladi pooblastilo, da se v imenu države pogaja in odproda banke, če ima zanje kupca. Ob tem je izrazil skrb, da kupca ni, kar je največja nevarnost, zato so tudi podprli Šušteršičev predlog. Če bo do realizacije prodaje v celoti prišlo, pa je težko reči, je povedal.
Tisti, ki bodo nasprotovali pobudi, bodo po njegovem mnenju morali povedati, kje in kako dobiti okoli pol milijarde evrov za potrebne dokapitalizacije NLB in NKBM. V tem primeru bo namreč treba "zelo jasno povedati, komu, kje in na kakšen način bomo rezali", Tonin pa je prepričan, da bo ta naloga v tem trenutku mnogo hujša od naloge prodaje banke.
Po ocenah izvršilnega odbora NSi več kot 25-odstotni oziroma kontrolni delež državi najverjetneje ne bi pomagal, da bi preprečila malverzacije, ki so se zgodile v NLB, bi ji pa omogočil, da bi bila "na nek način prisotna v banki".
Tonin je povedal, da so številni na odboru poudarili, da kontrolni delež v bankah sicer nima nekega bistvenega pomena, saj bo banka delovala in ostala v Sloveniji. "Nihče nima interesa zapirati banke in jo seliti kamor koli drugam, če ima takšen tržni delež, kot ga ima NLB oziroma NKBM, ampak najverjetneje okrepiti delo, dobiček," je dejal Tonin.
Med današnjo razpravo so sicer člani izvršilnega odbora stranke ugotovili tudi, da državne depozite lahko namesto NLB in NKBM upravlja državna SID banka, ki je močna in bi jo "veljalo razviti namesto teh dveh bank".
V kolikor bi se izkazalo, da bo šel zakon o sanaciji bank na referendum in ga bodo "opozicija ter še nekateri drugi" poskušali predstaviti kot zakon, s katerim se poskuša narediti "neko divjo razprodajo slovenskih bank" in da bodo težo sanacije nosili davkoplačevalci, pa v NSi razmišljajo o možnosti, da bi lahko na eno od državnih bank prenesli vse dobre naložbe, na drugo pa vse slabe. Po besedah Tonina bodo ta predlog še naprej razvijali, saj je dober in bi lahko bil "neka skrajna sila" v primeru padca zakona na referendumu.
Tonin se je dotaknil tudi torkove interpelacije zoper ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka. Kot je dejal, bi bila interpelacija upravičena in bi jo podprli, če bi obstajali realni dokazi, da je Gorenak oziroma njegovo ministrstvo krivo za nastale razmere z izginulimi podpisi. V besedilu interpelacije teh dokazov ni, je poudaril.
Po oceni NSi tako ne gre za objektivno odgovornost ne Gorenaka ne predsednika DZ Gregorja Viranta, je pa obema dano jasno navodilo, da se postopki v DZ in na ministrstvu izboljšajo. V kolikor do torka ne bo prišlo do kakšnih novih dejstev s strani kriminalistov, ki bi jasno nakazovala odgovornost nekoga, tako v stranki ostajajo na stališču, da ni ustreznih dokazov, ki bi utemeljevali krivdo Gorenaka ali Viranta za napako s podpisi.
SLS proti spremembam koalicijske pogodbe zaradi prodaje bank in za dialog o spremembah političnega sistema
V SLS podpirajo prodajo NLB in NKBM, a vztrajajo, naj država v omenjenih bankah obdrži kontrolni delež. "Ocenjujemo, da v zvezi s tem ni treba spreminjati koalicijske pogodbe," je po seji izvršilnega odbora povedal predsednik SLS Radovan Žerjav. So se pa pripravljeni pogovarjati o predlogih za spremembe političnega sistema, ki so jih podali v SDS.
SLS podpira prodajo Nove Ljubljanske banke (NLB) in Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) strateškemu partnerju, ki bo zagotovil razvoj obeh bank tako znotraj kot zunaj Slovenije, pri čemer vztrajajo, naj država v obeh največjih slovenskih bankah obdrži kontrolni delež. V stranki podpirajo tudi prodajo Telekoma Slovenije strateškemu partnerju, ki bo na dolgi rok zagotovil razvoj in širitev podjetja ter zagotavljal stabilna delovna mesta, je v izjavi medijem danes v Ljubljani dejal Žerjav.
Koalicija je v ponedeljek pri premieru Janezu Janši razpravljala o možnosti prodaje državnih bank in podjetij v celoti, za kar se zavzema finančni minister Janez Šušteršič. Za to je potrebna sprememba koalicijske pogodbe, ki jo morajo podpreti vse podpisnice.
So se pa v SLS pripravljeni pogovarjati o predlogih za spremembe političnega sistema, ki so jih pred kratkim podali v SDS. "Pripravljeni smo se pogovarjati o vseh točkah in iskati ustrezne rešitve," je dejal Žerjav in opozoril, da je predlog o uvedbi večinskega volilnega sistema za SLS "absolutno nesprejemljiv".
