Če bo ostalo pri zapisanem v novi koalicijski pogodbi, ki jo bodo štiri vladne stranke podpisale do sredine februarja, se obeta novo ministrsko mesto (minister/ministrica brez listnice za trajnostni razvoj in podnebje), v zameno za to, da Socialni demokrati (SD) ne bi nasprotovali nameravani privatizaciji 15 državnih podjetij, pa naj bi vlada v treh mesecih sprejela strategijo upravljanja državnega premoženja ter v družbah Zavarovalnica Triglav, Aerodrom Ljubljana in Telekom Slovenije zagotovila glasovalne pravice države.
Pristaniška uprava
Kot smo že poročali, so v Državljanski listi naklonjeni tudi prodaji državnega lastniškega deleža v Luki Koper, a le, če bo država poprej sprejela zakon o ustanovitvi pristaniške uprave. V koalicijski pogodbi je ta možnost predvidena, saj piše, da jo bodo podpisnice preučile, prav tako naj bi pospešile naložbe v koprsko tovorno pristanišče. Vzpostaviti nameravajo tudi učinkovit sistem cestninjenja za tovorna vozila, ki bi zagotavljal finančno vzdržnost, in poiskati rešitev za financiranje državnih cest; če bo vlada prisluhnila nedavno odstopljenemu direktorju državne direkcije za ceste Gregorju Ficku, bo morda uvedla bencinski cent, saj je proračunski denar za obnovo in vzdrževanje državnih cest presahnil.
Javne agencije RS za varnost prometa vlada ne namerava ukiniti, čeprav je bila deležna številnih kritik zaradi nepravilnosti, ugotovljenih pri kar 36 avtošolah (afera o kupovanju vozniških dovoljenj), nad katerimi – tako je pokazal izredni nadzor – agencija v letih 2010 in 2011 ni izvajala nadzora. Vlada meni, da mora ta institucija ostati v obliki agencije, ker je pomembna za zagotavljanje varnosti cestnega prometa. Kar zadeva varnost na cestah, koalicijski partnerji obljubljajo tudi drugačen odnos policije, saj naj cilj njenega nadzora ne bi bila več le gora izrečenih kazni kršiteljem prometnih predpisov, pač pa zagotavljanje višje stopnje varnosti. To pomeni, da prometna policija nad udeleženci v prometu ne bi več prežala na tistih cestnih odsekih, kjer najlažje in največ zasluži, ampak tam, kjer je tveganje za varnost večje. Kje to je, pa ji bodo lahko – tako predvideva koalicijska pogodba – prek programa »Predlagaj prometno kontrolo« svetovali državljani oziroma lokalni prebivalci.
Minister/ministrica za podnebje
Kljub pomislekom nekaterih koalicijskih strank bo obveljala odločitev premierke Alenke Bratušek, da ministrstvu za gospodarstvo odvzame področje kohezijske politike in ga kot vladno službo, pristojno za evropsko kohezijsko politiko, prenese v svoj kabinet, vodil pa jo bo državni sekretar ali državna sekretarka. Enako bo Bratuškova naredila z uradom za mladino – z ministrstva, pristojnega za izobraževanje, ga seli pod svojo perut. Obeta se tudi nekaj novih vladnih služb, denimo za izvajanje prioritete resornih politik ter za trajnostni razvoj in podnebje. Zadnjo naj bi vodil minister/ministrica brez resorja, kar kaže, da se bo vlada očitno okrepila še z enim ministrskim mestom. Zanimivo pa je, da je Slovenija podobne institucije že imela – vladni svet za trajnostni razvoj in vladno službo za podnebne spremembe, a ju je Janševa vlada pod pretvezo varčevanja leta 2012 ukinila. Sedanja vlada je, kot kaže, ocenila, da je bila to napaka.
Podobno ugotavlja tudi za športno aktivnost študentk in študentov, saj je med cilje v visokem šolstvu med drugim uvrstila dodatno spodbujanje športne dejavnosti študentk in študentov. A ne pozabimo, leta 2008 je Slovenija z vpeljevanjem bolonjske reforme kljub nasprotovanju športne stroke ukinila obvezno visokošolsko športno vzgojo.
HSE in GEN pod isto streho?
V koalicijski pogodbi je predvidena tudi možnost združitve Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in Gena Energije (GEN). V Dnevniku smo že poročali, da bi ta združitev finančno omogočila dokončanje 1,45 milijarde evrov vrednega projekta šestega bloka šoštanjske termoelektrarne (TEŠ 6). Da je cilj aktualne koalicije končati ta projekt, ne glede na to, da bo TEŠ 6 posloval z izgubo, je zdaj nedvoumno zapisano tudi v koalicijski pogodbi, prav tako napoved o neodvisni reviziji izvedbe tega projekta, o ugotovitvi krivcev in odgovornosti za to, da je njegova cena tako drastično naraščala.
Koalicijske stranke so se tudi zavezale, da bodo nadaljevale gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi in takoj zagnale gradnjo tudi na srednji Savi, kjer pa bo, kot vse kaže, koncesijo izgubil HSE. V koalicijski pogodbi namreč piše, da bodo koncesijo s HSE prenesli na novega koncesionarja. Vlada načrtuje racionalizacijo poslovanja HSE in njegovih hčerinskih družb, preučila bo tudi možnost združitve infrastrukturnega dela elektrodistribucij in privatizacije trgovske dejavnosti. Iz energetskega svežnja vladnih ciljev do konca mandata se eden pomembnejših nanaša tudi na prestrukturiranje energetike v Zasavju. Postopno zapiranje rudnika Trbovlje-Hrastnik naj bi podaljšali najmanj do leta 2018 (po prvotnih načrtih bi ga morali zapreti do leta 2015).
Občin in upravnih enot (za zdaj) ne bodo združevali
Občin in upravnih enot vlada ne bo ukinjala, bo pa pripravila strategijo nadaljnjega razvoja lokalne samouprave, v kateri bo odgovorila na vprašanja glede ustanovitve pokrajin, združevanja občin in reforme sistema njihovega financiranja. Vlada napoveduje tudi spremembe zakonodaje, ki bi omogočile odpoklic župana, zmanjševanje števila sodnikov, javno objavljanje nabavnih cen v zdravstvu, kar naj bi prispevalo k zajezitvi korupcije.
»Ohranili bomo enoten plačni sistem v javnem sektorju, za katerega se je izkazalo, da zagotavlja večjo preglednost, pravičnost in lažje obvladovanje plačne mase,« piše med koalicijskimi cilji za področje javne uprave, a bo to težko uresničiti, saj sta sindikata zdravnikov in policistov že napovedala, da bosta iz tega sistema izstopila, ker ne upošteva posebnosti posameznih poklicev.
