Kljub temu da je inšpektorat za promet, energetiko in prostor že 31. decembra lani izdal delno odločbo, ki določa, da mora inšpekcijska zavezanka Republika Slovenija oziroma v njenem imenu ministrstvo za pravosodje »takoj po vročitvi prenehati z uporabo objekta na naslovu Parmova ulica 33«, se službe, ki imajo tam sedež, še niso izselile. To pa pomeni, da je pravosodno ministrstvo, ki prek direktorata za nepremičnine in investicije gospodari z nepremičninami v lasti vlade, v prekršku.
Da omenjeni objekt v ljubljanski Parmovi ulici ni primeren za uporabo zaradi nevarnosti zrušenja v primeru potresa, je znano že dolgo. Sanacija je bila predvidena že leta 1999, a je niso nikoli izvedli. Gradbeni inšpektor Boštjan Rus je ob zadnjem pregledu ugotovil, da potresna odpornost stavbe »še zdaleč ne dosega zahtev standarda Eurocode 8« in da je v primerjavi s potresno odpornostjo primerljivih stavb v Sloveniji »celo nižja od minimalne odpornosti«. V delni odločbi, ki je bila pristojnim na pravosodnem ministrstvu vročena 6. januarja, je tako nedvoumno odredil »takojšnje ukrepanje, tudi če je to utemeljeno zgolj na verjetno izkazanih dejstvih – potrebna je takojšnja prepoved uporabe«.
Ministrstvo ima lastno interpretacijo
Ministrstva to sicer ne bi smelo presenetiti, saj sta se gradbeni inšpektor in predstavnik direktorata za nepremičnine in investicije o problematiki objekta pogovarjala že na sestanku v začetku decembra lani. A ga očitno je. Kljub eksplicitni navedbi, da mora inšpekcijska zavezanka takoj po vročitvi nehati uporabljati objekt, se od tam ni izselil še nihče. »Omenjene službe še delajo v objektu v Parmovi,« so potrdili na pravosodnem ministrstvu. »Zoper navedeno odločbo se je ministrstvo pritožilo, saj ta še ni pravnomočna. Pri izselitvi se bo upoštevala pravnomočna odločba.«
Odločba sicer res ni pravnomočna, je pa izvršljiva, trdi naš sogovornik z inšpektorata. To pa pomeni, da je pravosodno ministrstvo v prekršku. Inšpektor bi moral takoj po prejemu povratnice o vročitvi opraviti kontrolni ogled, ugotoviti, da je objekt še naprej v uporabi, ter zagroziti z denarno prisilitvijo in jo nato tudi izreči. Predvidena denarna kazen za tako imenovani zahtevni objekt, s katero lahko inšpektor kaznuje zavezanca, če se ta ne izseli, je od 125.000 do 200.000 evrov, če gre za pravno osebo, takšno kazen pa lahko izreče desetkrat. Ob tem bi globa v višini od 8000 do 35.000 evrov doletela tudi pravosodno ministrstvo, ki upravlja nevarno gradnjo, pristojnega ministra kot odgovorno osebo, pravne osebe pa še od 800 do 3000 evrov kazni, še pojasnjuje sogovornik.
Prekratek rok, a pred tem vrsta opozoril
Sogovornik ob tem dodaja, da mu ni povsem jasna odločitev takojšnje prepovedi uporabe, saj je jasno, da se več kot dvesto zaposlenih ni moglo izseliti čez noč. Inšpektor bi se tako z upravljalcem moral dogovoriti za neki realen rok, denimo eno leto.
Prav nad izrečeni rok so se pritožili na ministrstvu, saj menijo, da »inšpekcijski organ pri izreku ni upošteval dejstva, da je treba za zaposlene zagotoviti nadomestne prostore v približni izmeri 3000 kvadratnih metrov« in da »takšne odločbe brez večjih posledic na področju opravljanja dela inšpekcijskih služb ni mogoče izvršiti takoj«.
Na ministrstvu so še zagotovili, da so takoj po vročitvi odločbe »stekle aktivnosti« v zvezi z iskanjem prostih zmogljivosti, čeprav se postavlja vprašanje, zakaj so pravzaprav sploh čakali vse do zdaj.
Objekt na Parmovi ulici 33 je namreč že dolgo predviden za rušenje, na njegovem mestu pa naj bi v skladu z novim prostorskim načrtom zrasla novogradnja, prav tako namenjena državnim organom.