Kmetijska in živilska zbornica, zadružna zveza in GIZ Slovenska zelenjava so nedavno v imenu kmetov sklenili zelenjavni dogovor z dvema trgovcema – Mercatorjem in Engrotušem. Cilj dogovora, pod katerega se zaradi »komunikacijskega šuma« ni podpisal prvi mož podjetja Spar Slovenija Igor Mervič, je povečati ponudbo slovenske zelenjave na trgovskih policah in posledično okrepiti samooskrbo, ki se pri zelenjavi giblje le okoli 30 odstotkov.
Le kaj bi rekel Agrokor?
Podpisniki so zelenjavno verigo vzpostavljali poldrugo leto, vmes so za nekaj časa obupali, Ivan Bučar, predsednik gospodarskega interesnega združenja Slovenska zelenjava, pa nam je na vprašanje, kaj bo zdaj drugače, odvrnil: »Jutri še nič, bi pa radi s tem dogovorom spodbudili individualne proizvajalce ter članice in člane zadrug, da povečamo proizvodnjo. Naloga podpisnikov je, da trgovcem jasno in glasno povemo, da slovenski kmet ne more delati zastonj. Ko mi kdo reče, naj bom konkurenčen Hrvatu, Azerbajdžancu ali Srbu, mi pritisk dvigne na tristo. V teh državah so drugačni pogoji pridelave, drugačna je tudi zakonodaja s področja fitofarmacije, delovna sila je zelo poceni; delavec je po 70 centov na uro, pri nas ga pod štiri evre ne dobimo.«
Toni Balažič, predsednik uprave Mercatorja, zagotavlja, da v svojih trgovinah že zdaj ponujajo skoraj polovico slovenske zelenjave. Na našo opazko, da to zelenjavo pred kupci zelo dobro skrivajo, doda, da tolikšen delež velja le za njihove največje trgovine, ki predstavljajo 80 odstotkov vsega prometa in kjer imata slovensko sadje ter zelenjava posebne stojnice. Mercator namerava letos odkupiti tretjino več sadja in zelenjave iz Slovenije, saj po Balažičevih besedah opažajo, da potrošnik kljub krizi kupuje vedno več domačih izdelkov. Pa možni novi lastnik Mercatorja – hrvaški Agrokor – podpira sklenitev zelenjavne verige s slovenskimi pridelovalci? »Mercator v tem trenutku to podpira in upam, da bo tudi v prihodnje. To je del naše poslovne strategije, zato verjamem, da bo vsak pametni gospodar podpiral projekte, ki dajejo rezultate,« odgovarja Toni Balažič.
Komunikacijski šum
Pri sklepanju zelenjavne verige je ves čas sodeloval tudi generalni direktor Spara Slovenija Igor Mervič, vendar na pogodbi o sodelovanju ni njegovega podpisa. »Pogodbe nismo podpisali, ker je prišlo do komunikacijskega šuma. Za odločitev potrebujemo še čas za premislek,« so nam odgovorili v Sparu Slovenija. Delež slovenske zelenjave in sadja se v njihovih prodajalnah giblje med 30 in 40 odstotki – odvisno od sezone in razmer, ki vplivajo na rast. Zagotavljajo, da sicer dajejo prednost slovenskim izdelkom, vendar ob predpostavki, da sta tako kakovost kot cena ustrezni: »S ponudbo dobaviteljev nismo vedno zadovoljni, ker imamo glede tega zelo stroge kriterije. Zato jim velikokrat tudi sami poskušamo sugerirati, kakšno blago si potrošniki želijo.«
Pogodbe o vzpostavitvi zelenjavne verige nista podpisala niti diskontna tuja trgovca Lidl in Hofer. Bučar nam je takole pojasnil, zakaj ne: »Hofer in Lidl imata enormne količine tujih izdelkov. Nekatere naše proizvode že uvrščajo v svoje trgovine, a smo spoznali, da to delajo le za vabo, da bi pritegnili slovenskega potrošnika. Ko se bo tujec tega lotil resneje, ko bo pristopil do naših zadrug in GIZ Slovenska zelenjava ter bo upošteval naše predloge, kako slovensko sadje in zelenjavo ponuditi potrošniku, potem ja. Toda dokler podpira ekonomijo republike Avstrije in Nemčije, nismo na istem bregu.«
