Občine bodo lahko davčne stopnje še povečale ali zmanjšale za 50 odstotkov, če ima neka kmetija nezazidana stavbna zemljišča, pa bo zanje davčna stopnja najvišja – 1,5-odstotna. Če bo zakon uveljavljen v predlagani obliki, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cvetko Zupančič napoveduje kmečko nepokorščino. Nezadovoljen je tudi kmetijsko-okoljski minister Dejan Židan, ki pravi: »Kmetijska in gozdna zemljišča so osnovno delovno sredstvo, s katerim nekdo kmetuje, zato ni nobene potrebe, da so obdavčena, saj tudi stroji v tovarnah niso.«

Pahorjeva vlada je imela manjše apetite

Obdavčitev nepremičnin je grozila že pred dvema letoma, ko je vlado vodil Borut Pahor, in če primerjamo zdaj predlagane davčne stopnje s takratnimi, so bili Pahorjevi do davkoplačevalcev še dobrodušni in mili. Stanovanja so nameravali obdavčiti po 0,1-odstotni stopnji (vlada Alenke Bratušek po 0,15), kmetijska zemljišča po 0,03-odstotni (zdaj 0,5) in gozdna zemljišča po 0,05-odstotni stopnji (zdaj 0,5). Pri stanovanjih gre torej za tretjinsko povišanje v primerjavi s predlogom iz leta 2011, pri kmetijskih zemljiščih za 15-kratno in pri gozdnih zemljiščih za desetkratno.

Na to, da finančno ministrstvo (MF), ki ga vodi Uroš Čufer, predlagano obdavčitev nepremičnin prilagaja globoki luknji v državnem proračunu in da je sprva predvidelo nižje davke za kmetijska in gozdna zemljišča, napeljuje dejstvo, da je 7. junija, ko je na spletni strani objavilo prvi osnutek zakona o obdavčitvi nepremičnin, v obrazložitvi zapisalo, da bo davčna stopnja za kmetijska in gozdna zemljišča 0,25-odstotna (v besedilu členov je pisalo 0,5-odstotna). Šele 10. junija, ko je objavilo novo verzijo zakona, je obrazložitev uskladilo s členi zakona in davčno stopnjo podvojilo.

Finančniki so pisali zakon v ilegali

Ministrstvo za finance pa ni ne prve ne druge verzije zakona uskladilo z drugimi vladnimi resorji. »Zakon o obdavčitvi nepremičnin ni bil usklajen z ministrstvom za kmetijstvo in okolje (MKO). Trenutno potekajo usklajevanja znotraj vlade, ki se bodo končala 26. junija. MKO je imelo tudi pred dvema letoma do takšnega zakona zelo jasno stališče: kmetijska in gozdna zemljišča so delovno sredstvo, s katerim nekdo kmetuje, zato ni nobene potrebe, da bi jih obdavčili. Končna verzija zakona bo najverjetneje drugačna, saj je državni zbor pred dvema letoma soglasno sprejel resolucijo o strateških usmeritvah slovenskega kmetijstva do leta 2020, v kateri se je zavzel za povečanje samooskrbe. Želimo si, da bi drugi v vladi razumeli naše argumente proti obdavčitvi kmetijskih in gozdnih zemljišč,« pravi kmetijsko-okoljski minister Dejan Židan. In poudarja, da ima povsem drugačno stališče do kmetijskih zemljišč, ki se zaraščajo, in do nepozidanih stavbnih zemljišč. Ta je po njegovem treba obdavčiti.

Poglejmo, koliko zemljišč sploh premore Slovenija. Gozdnih je okoli milijon hektarjev, kmetijskih pa 507.000 hektarjev, a jih kmetje v resnici obdelujejo le 474.000 hektarjev. Mnoga se namreč zaraščajo. Po nekaterih podatkih naj bi bilo zaraščenih 27.500 hektarjev površin, po še bolj črnogledih pa kar 36.000 hektarjev. V Sloveniji je tudi veliko stavbnih zemljišč. To pomeni, da so kmetijskim spremenili namembnost zaradi načrtovane gradnje na njih, a so v naravi še vedno kmetijske površine. Tudi te bodo zdaj obdavčene, in to po 1,5-odstotni stopnji. MKO temu ne nasprotuje, v KGZS pa, saj ocenjujejo, da v veliki večini primerov niso bili kmetje oziroma drugi lastniki tisti, ki bi želeli svoja zemljišča spremeniti v obrtno ali industrijsko cono. To so po njihovih navedbah počele občine.

»Marsikatera občina je popolnoma po svoji lastni presoji določala gradbene parcele za stanovanjsko rabo, industrijske cone ipd., mimo volje lastnikov nepremičnin. Glede na veljavno zakonodajo lastniki zemljišč na spremembo občinskih prostorskih načrtov nimajo drugega vpliva kot pripombe ob razgrnitvi prostorskega plana. Sprememba namembnosti zemljišča iz stavbne nazaj v kmetijsko rabo je odvisna od volje občine; z mikavno davčno stopnjo se bo redka občina odločila za spremembo rabe,« ugotavljajo v KGZS.

Kmetje bodo »tepeni« tudi zaradi cest

Zbornica je opravila tudi prve izračune na podlagi zakona o obdavčitvi nepremičnin, ki so pokazali, da bo za povprečno veliko slovensko kmetijo, ki ima stanovanjsko hišo, hlev, kozolec in 6,4 hektarja obdelovalnih površin, davek na nepremičnine znašal najmanj tisoč evrov. Gašper Cerar iz KGZS nam je postregel še z nekaj izračuni davka na nepremičnine za posamezne kmetije po Sloveniji. Po doslej znanih podatkih bi bila davčna rekorderka ena od gorenjskih kmetij, ki je zdaj plačevala 16 evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, po novem pa naj bi za davek na svoje nepremičnine (stanovanjsko hišo, hlev, kozolec, šest hektarjev obdelovalnih površin in 2500 kvadratnih metrov stavbnih zemljišč) plačevala 5500 evrov davka. Nekaj dodatnih primerov izračunov davka na nepremičnine objavljamo v preglednici. V zvezi s tem je treba pojasniti, da so bile nepremičnine na kmetijah doslej obdavčene prek katarskega dohodka, davka od premoženja, ki je bil zelo nizek, nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (nekatere občine ga sploh niso zaračunavale) in pristojbine za vzdrževanje gozdih cest.

Po mnenju KGZS bodo težave z obdavčitvijo kmetijskih in gozdnih zemljišč tudi zaradi zelo pomanjkljivih nepremičninskih evidenc, opozarjajo pa tudi na problematiko javne infrastrukture, predvsem občinskih cest (tudi vodovodov, kanalizacije, elektrovodov...), ki so jih pred desetletji gradili na zasebnih kmetijskih ali gozdnih zemljiščih, njihovi lastniki pa so v večini primerov še vedno kmetje. Če je 90 odstotkov neke parcele v naravi kmetijsko zemljišče, preostalo pa občinska cesta, je vrednost te nepremičnine kombinacija stavbnega zemljišča, ki je obdavčeno po višji stopnji, in kmetijskega zemljišča. Namesto občine, ki je zgradila cesto na zasebnem zemljišču, bo davek na to nepremičnino plačal kmet. To je zapleteno pravno vprašanje. Če je občina del zemljišča, po katerem je speljana cesta, odkupila od lastnika, ni težav, če za odkup ni imela veselja, interesa ali denarja, pa kmetu ostane le sodni spor, ki pa vzame čas in denar. Kmet bo sicer iztožil kupnino, toda do sodne odločitve bo moral plačevati davek na stavbno zemljišče.

V KGZS zaradi vsega naštetega zahtevajo od vlade, da kmetijska in gozdna zemljišča ter stavbe, ki so namenjene kmetijski proizvodnji in bivanju ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, izvzame iz dodatne obdavčitve.