Kmalu dražja predornina?
Čeprav naj bi po končani gradnji druge cevi začeli obnavljati staro cev, tako da bi dolgoročno vzpostavili promet v obeh ceveh predora, bo še nekaj časa stara cev služila zgolj za ubežni rov. Zato se postavlja vprašanje, zakaj že zdaj vlagamo milijone v obnovo in vzdrževanje obstoječe cevi, hkrati pa načrtujemo tudi deset milijonov evrov vredno naložbo v novo prezračevanje. Vlagatelj v gradnjo druge cevi bo Dars, ki pa je že sedaj prezadolžen. »Finančna konstrukcija sicer še ni zaključena, doslej smo se za take projekte zadolževali pri domačih in tujih bankah, pridobivali sredstva evropskih skladov. Tudi tokrat se bomo potrudili, da bi pridobili denar EU,« je dejal Marjan Koler z Darsa. Glede na napovedano dražitev vinjet, je logičen tudi razmislek o dražitvi cestnine skozi predor. Ta je praktično nespremenjena že 22 let in za osebna vozila znaša šest evrov in pol. Tako Dars kot avstrijski Asfinag sta že dala pobudi svojima ministrstvoma, a odločitve o predvidenem višanju cestnine še ni. Na našem ministrstvu pa so povedali, da so Avstrijci tako pobudo dali že večkrat...
Pobuda za pripravo državnega prostorskega načrta je sicer šele prvi korak pri projektu, saj bodo zdaj šele analizirali različne variante, proučili vplive na okolje in sprejemali pobude in pripombe javnosti. Šele nato bodo razgrnili osnutek državnega načrta, samo uredbo pa bo nato morala sprejeti vlada. Do začeta gradnje je tako ob žal že tradicionalnih pritožbah na javne razpise za izvajalce del še dolga pot, na ministrstvu za infrastrukturo in prostor pravijo, da bi z gradnjo lahko pričeli v začetku leta 2017.
Kam s tonami izkopanega kamenja?
Omenjena pobuda pa že določa tudi morebitne lokacije za odlaganje izkopanega materiala. Tega seveda ne bo malo, po predvidevanjih okoli 530 tisoč kubičnih metrov, zato jih na Jesenicah poleg uničenih cest zaradi gradbenih strojev, najbolj skrbi prav to, kam bodo z vsem tem materialom, saj ga bodo le manjši del porabili ob sami gradnji. Država za zdaj predvideva lokacije pri naselju Hrušica ob državni cesti, pa v opuščenem kamnolomu Podmežakla in nad komunalno deponijo Mala Mežakla. Pisnih pobud in mnenj pa na ministrstvu še niso prejeli.
Po podatkih Darsa je letos poleti skozi predor peljala kar desetina več vozil kot lani. Povprečno se skozi pelje nekaj več kot osem tisoč vozil, prvo soboto v avgustu pa se je recimo skozi predor v Slovenijo peljalo več kot dvajset tisoč vozil, v Avstrijo pa trinajst tisoč. Tu tičijo tudi razlogi za nenehno omenjanje predora Karavanke v malodane vsakih radijskih prometnih informacijah. »Zastoji v predoru so bili vsakokrat, ko smo odprli vseh šest stez za cestninjenje. Problem je, ker predor v takih primerih prometa ne požira. Drži, kolone so bile dolge tudi do devet kilometrov in čakalna doba je bila lahko celo štiri ure,« je pojasnil Marjan Koler z Darsa. V predoru je bilo letos deset zapor daljših od enega dneva (skupaj 24 dni), 24 krajših in 187 krajših od ene ure. Jeseni se začenja nov ciklus obnov (talni obok, pranje predora, nastavitve video nadzora), vendar vse zapore še niso natančno določene. Zagotovo pa bo pet popolnih zapor v nočnem času že konec meseca, sicer pa ves september kar nekaj polovičnih. Ko bodo predvidoma prihodnjo jesen pričeli z obnovo prezračevalnega sistema, bodo zapore spet trajale vsaj pol leta.
Zakaj obnavljati staro cev že zdaj?
A zakaj, če naj bi čez pet let staro cev zaprli in bi jo v miru lahko obnavljali? Na Darsu pojasnjujejo, da je varnost na prvem mestu in da se pač nadaljuje obsežni investicijski cikel na obnovi elektrostrojne opreme, ki je v predoru nedotaknjena vse od odprtja leta 1991. »Redno vzdrževanje te opreme je zaradi starih tehničnih rešitev postalo izjemno zahtevno, predvsem zaradi zagotavljanja primernih nadomestnih delov in njihove nekompatibilnosti s sodobnimi tehničnimi rešitvami. Nemoteno delovanje predora ter zagotavljanje potrebne varnosti pa sta bila vzroka za začetek obnove in nadgraditve varnostnih sistemov. Investicijski cikel se je začel v letu 2007, nadaljeval se bo z deli na nadgradnji prezračevalnega sistema in bo predvidoma zaključen v letu 2015,« je pojasnil Marjan Koler. Ob tem velja dodati, da je predor Karavanke edini enocevni avtocestni predor v Sloveniji, v dolžino meri 7864 metrov, od tega meri slovenski del 3450 metrov.
