Kleva Klekuševa je članica evropskega odbora za regionalni razvoj, kjer so omenjeno poročilo že obravnavali in sprejeli. Navkljub pozitivnim učinkom vlaganju v energetsko učinkovitost pa se v Evropi še vedno prevečkrat soočamo z dejavniki, ki negativno vplivajo na razvoj energetske učinkovitosti.
Poslanka je ob tem izpostavila predvsem nezadostne informacije in finančne spodbude, pomanjkanje prepoznavnosti ukrepov energetske učinkovitosti ter neustrezno izvajanje veljavne zakonodaje. "V Sloveniji obstaja velika potreba po energetski sanaciji, a žal župani prepozno izvejo za razpise," je pojasnila in dodala, da imajo slovenske občine sicer že sedaj težave tudi pri pridobivanju sredstev za 10 ali 15 odstotkov sofinanciranja določenega projekta.
V drugih evropskih državah poteka črpanje kohezijskih sredstev predvsem preko regionalnih oblasti. Poslanka je pojasnila, da so na primer v Italiji in Nemčiji regije tako močne, da same razpolagajo s temi sredstvi in celo ustanavljajo dodatne sklade.
Izpostavila je Eko sklad
Izpostavila pa je, da je v Sloveniji prepoznaven Eko sklad in njegovo delo, ter da je pomembno, da se tovrstna praksa nadgrajuje in nadaljuje. "Slovenija mora predvsem pripraviti partnerski sporazum o nacionalnem energetskem programu, ki bo usklajen z gospodarstvom in civilno družbo," je poudarila Kleva Kekuš.
V prihodnje bo namreč tudi bistveno, da se nacionalni, regionalni in lokalni načrti strategije razvoja na področju energetske učinkovitosti in okolja uskladijo s cilji EU. Obenem je pomembno, da države članice v prihodnje izkoristijo vse inovativne načine financiranja projektov. Tu je Kleva Kekuš posebej izpostavila možnosti, ki jih ponujata Evropska investicijska banka in Evropska centralna banka.