»Z zadovoljstvom sem dvakrat (zadnjič pred dobrim letom dni) sprejel tudi vaše povabilo, da kot soavtor sodelujem pri prvem in drugem Komentarju ustave Republike Slovenije, ki ste ga uredili in izdali. Predvidevam, da takrat niste dvomili v mojo strokovnost in integriteto, sicer me k sodelovanju ne bi povabili,« je med drugim zapisal Klemenčič. Dodal je tudi, da se ne bi odzval, če ne bi cenil Šturmovega dela.

Na začetku je Klemenčič pojasnil okoliščine izjave, za katere je Šturm nato zahteval opravičilo, o čemer smo pisali tudi na Dnevnik.si. Opozoril je, na spremembo 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ter zapisal, da se mu zdi nepojmljivo, da bi pravnik Šturmovega kova spregledal to spremembo, kjer je »jasno razvidno, da nadzor nad premoženjskim stanjem v ta člen ni vključen«.

»Glede na neposrednost in odločnost očitka o nezakonitem ravnanju komisije v konkretnem primeru – očitka, ki glede na dejansko in zakonsko stanje nima trdne podlage v ZIntPK – in glede na poročanje o vaši novinarski konferenci v medijih sem bil v resni dilemi, ali imamo pred očmi isti zakon. Zato izjava, kot sem jo dal,« je pojasnil Klemenčič in dodal, da njegovo mnenje iz vsebinskega vidika danes ni nič drugačno.

»Poročilo ni nastalo v vakuumu«

Poudaril je še, da poročilo, »za katerega menite, da je nezakonito (da o drugih očitkih niti ne govorim)«, ni nastalo v vakuumu. »Je plod dela strokovnih služb na komisiji in je bilo soglasno sprejeto na tričlanskem senatu, v katerem je poleg mene – če že govorimo samo o pravnikih – tudi dr. Liljana Selinšek, avtorica več znanstvenih in strokovnih člankov in knjig s področja kazenskega prava in gospodarske kriminalitete. Vsi trije člani senata smo bili na to mesto imenovani po posebnem transparentnem postopku, ki je eden najbolj zahtevnih, rigoroznih in nepolitičnih v Republiki Sloveniji,« je zapisal. Razložil je še, da je bila izbirna komisija sestavljena iz predstavnikov sodstva, uradniškega sveta, civilne družbe, takratne parlamentarne opozicije in akademske stroke.

Klemenčiču je žal, če se je preveč neposredno odzval na besede Šturma, je pa dodal, da se mu iz razlogov, ki jih navaja v odgovoru, ne more za to opravičiti. »Diskusije, ki je sicer legitimna, nisem začel jaz. Jo pa moram jaz zaključiti. Zato ker ni primerno, da si kot predstojnik organa, katerega obravnavana oseba ste bili v eni izmed zadev tudi vi, javno dopisujem z vami in navsezadnje tudi zato, ker ne vem, ali si dopisujem s priznanim pravnim strokovnjakom, ali z delom medijev, ki ponavljajo vaše besede, ali s predsednikom Zbora za republiko, iz katerega se je v zadnjih dneh zoper eno od institucij pravne države izreklo veliko neresničnih in (tudi osebno) žaljivih trditev in ki poziva ljudi na javne tribune z naslovi ”Je Komisija za preprečevanje korupcije izvor in orodje umazane politične korupcije?” (iz napovednika bližnjega srečanja Zbora za republiko v Mariboru). Se vam, dr. Šturm, to zdi dostojen odnos katerekoli civilnodružbene ali politične organizacije do institucij pravne države? Bo naslednjič pisalo ”Je sodišče / policija / računsko sodišče / davčna uprava / državno tožilstvo / … / izvor in orodje umazane politične korupcije?”,« ga je še vprašal Klemenčič.

Jasen signal

Klemenčič je še opozoril, da se »s tem, ko s strani največje vladne stranke, njenih predstavnikov in mnenjskih voditeljev v obliki Zbora za republiko, opazujemo intenzivne osebne napade pod mejo dostojnosti in racionalnosti«, vsem ostalim nadzornim in preiskovalnim organom, tudi sodiščem, pošilja jasen signal, kaj jih čaka, če si drznejo opraviti svoje delo, ki se dotakne »napačnih«. »Tak umazan politično-kulturni boj težko celo gledam, kaj šele v njem sodelujem,« je zapisal in dodal, da je sam iz neke druge generacije.