Matematična in naravoslovna pismenost slovenskih 15-letnikov, kot so ju izmerili v ugledni, metodološko zelo izpiljeni mednarodni raziskavi znanja PISA 2012, sta razmeroma spodbudni: na obeh področjih smo z 20. oziroma 21. mestom zasedli približno enak klin lestvice kot pred tremi leti in se znova prebili v družbo nadpovprečnih. V matematiki glede na dosežene točke sedimo v isti klopi z Avstrijo, Avstralijo, Irsko, Dansko, Češko, za nami so vse druge naše sosede in ZDA. V naravoslovju nam družbo delajo Švica, Velika Britanija in Češka, v hrbet pa nas gledajo tudi skandinavske države z izjemo Finske, ki je edina evropska država, ki se lahko vsaj približa Azijcem. V naravoslovju so bili Finci peti, v bralni pismenosti pa šesti. Slovenska uvrstitev v bralni pismenosti – se pravi v zmožnosti razumevanja besedil, iskanja, povezovanja in interpretiranja informacij – pa bi morala biti znamenje za alarm: dosegli smo namreč podobno slab rezultat kot pred tremi leti (483 točk) in se tako znova znašli precej pod povprečjem OECD; to pri bralni pismenosti znaša 496 točk. Po dosežkih na tem področju smo se tako uvrstili v ožjo družbo Portugalske, Hrvaške, Izraela, Švedske, Islandije, Grčije, Turčije in Ruske federacije. Vse razvite zahodne države so se odrezale bolje od Slovenije.
Petina otrok brez temeljne bralne kompetence
Brez konkurence so azijske države (Kitajska nastopa s tremi sistemi: Šanghajem, Hongkongom in Tajpejem), ki si izmenjujejo najvišje kline na lestvici. V matematični pismenosti vodijo po vrsti Šanghaj, Singapur, Hongkong in Tajpej, tako v bralni kot v naravoslovni pismenosti Šanghaj, Hongkong, Singapur in Japonska. Šanghaj se ne ponaša le z najvišjimi deleži šolarjev, ki na posameznem področju dosežejo najvišji dve ravni znanja – večinoma prek polovice –, temveč tudi z izjemno nizkim deležem otrok, ki ne dosežejo niti osnovne, druge ravni znanja.
V Sloveniji ni temeljne ravni pri matematiki (ta je povsod druga od šestih, omogoča pa uspešno delovanje v vsakdanjem življenju) doseglo 20 odstotkov učencev ali toliko kot leta 2009. V OECD je bil ta delež 23-odstoten. Najvišji ravni, to sta 5. in 6., je v Sloveniji doseglo 14 odstotkov učencev, v OECD pa v povprečju 12 odstotkov. Naše učenke in učenci so bili pri matematiki enako uspešni, v OECD so bili fantje uspešnejši.
Temeljne naravoslovne kompetence v Sloveniji ni doseglo le 13 odstotkov učencev, v OECD v povprečju 18. Najvišje naravoslovne kompetence dosega le odstotek, kar je enako kot v OECD. Temeljne bralne kompetence pa ne dosega kar 21 odstotkov naših učencev. V Šanghaju so to manj kot 4 odstotki, povprečje OECD je 18 odstotkov. V prav vseh državah so na področju bralne pismenosti uspešnejša dekleta. V Sloveniji je razlika celo večja kot drugod: fantje so dosegli 454 točk, dekleta pa 510.
PISA 2012 se je osredotočila na matematiko, zato so motivacijo, stališča do šole in podobno lani raziskovali v odnosu do tega predmeta. Pokazalo se je, da slovenski učenci v primerjavi s povprečjem poročajo o nižji motivaciji za ta predmet, so manj prepričani o lastnih sposobnostih in glede matematike bolj zaskrbljeni, zlasti dekleta. Slovenski 15-letniki v povprečju tudi pogosteje zamujajo v šolo kot njihovi vrstniki.
Šola ne zna zmanjšati socialnih razlik
Mojca Štravs, direktorica Pedagoškega inštituta in nacionalna koordinatorica raziskave, je poudarila, da so rezultati slovenskih 15-letnikov »stabilni«, samih rezultatov pa ni komentirala. Bolj zgovorni so bili nekateri strokovnjaki. Dr. Ljubica Marjanovič Umek, FF, je za Dnevnik poudarila, da bi se morali v naši državi bolj zavedati, da ne smemo pričakovati napredka na drugih področjih, dokler ne bomo izboljšali bralne pismenosti 15-letnikov. »V tem primeru se bomo pač morali sprijazniti s stagnacijo.« Zamisliti pa bi se morali tudi nad velikimi razlikami v pismenosti med 15-letniki, kar kaže, da slovenski (osnovni) šoli ne uspeva razlik, ki jih prinaša socialni status, ustrezno zmanjšati. To potrjujejo tudi nekatere druge raziskave. Dr. Sonja Pečjak s FF, strokovnjakinja za psihologijo branja, pa je zavrnila naše pomisleke, da ukrepi na področju bralne pismenosti, ki so potekali po raziskavi PISA 2009, niso bili učinkoviti. Dveletni projekt zavoda za šolstvo Opolnomočenje učencev z bralno pismenostjo, pri katerem je sodelovala tudi sama in se je zaradi pomanjkanja denarja letos oktobra končal (!), je bil po njenih besedah uspešen. »Rezultati se bodo pokazali, če bodo v šolah delali v skladu s spoznanji žal končanega projekta. Prav bi bilo tudi, če bi na pedagoških fakultetah več pozornosti namenjali didaktiki poučevanja teh kompetenc in če bi učenci lahko pisali v učbenike... Najtežje pa bo prepričati učitelje v šoli, da je treba bralno pismenost razvijati pri vseh predmetih, ne le pri slovenščini,« na ključni premik opozarja dr. Pečjakova.
