Medtem ko je že jasno, da bosta SDS in SD na majskih evropskih volitvah nastopili samostojno, preostale parlamentarne stranke o tem, ali bodo oblikovale vsaka svojo listo ali bodo sodelovale s kakšno drugo stranko, še razmišljajo. Tako obstajajo tipanja o možnosti povezovanja strank, ki so članice evropske družine liberalcev (ALDE) oziroma se v to skupino vključujejo, na desnici pa potekajo pogovori o skupnem nastopu dveh članic evropske ljudske stranke (EPP): Nove Slovenije in SLS.
Javnomnenjska raziskava, ki so jo naročili v delu desnih strank, je po naših informacijah pokazala, da bi se v primeru ločenih nastopov precej bolje odrezala Nova Slovenija kot SLS. NSi bi namreč, če bi bila volilna udeležba več kot 50-odstotna, zasedla tretje mesto (za SDS in SD), če bi bila nižja od 30 odstotkov, pa celo prvo mesto (pred SD in SDS). Če bi NSi in SLS nastopili s skupno listo, bi po tej javnomnenjski raziskavi ne glede na volilno udeležbo prehiteli vse druge stranke in dobili celo tri poslance.
Strah pred Janševim blatenjem
Nad skupnim nastopom so bolj navdušeni v SLS kot v NSi, kar je razumljivo, saj jim po naših informacijah omenjena raziskava v primeru samostojnega nastopa (razen če bi o kandidaturi prepričali nekdanjega predsednika stranke Radovana Žerjava, kar pa ni prav verjetno) ne napoveduje prihoda v evropski parlament. To bi pomenilo, da bi se nadaljevala zgodba SLS, ki je na obojih dosedanjih evropskih volitvah ostala pred bruseljskim pragom. Nobenega dvoma ni, da bi bil v primeru skupnega nastopa nosilec liste Lojze Peterle iz vrst NSi, vprašanje pa je, ali oziroma kako bi se dogovorili o nadaljnjem vrstnem redu kandidatov. Prvak SLS Franc Bogovič, ki naj bi kandidiral tako v primeru samostojnega nastopa stranke kot v primeru sodelovanja z NSi, nam je včeraj dejal, da SLS ne bi zaostrovala, tudi če bi ji pripadlo šele tretje mesto na skupni listi in torej njihov član morda ne bi prišel v evropski parlament. Bi pa vanj vendarle prišla lista, na kateri bi kandidirali, in bi v Bruslju dobili vsaj kakšno mesto strokovnega sodelavca. Nekateri naši sogovorniki iz SLS poudarjajo, da bi precejšen del članov glavnega odbora stranke na tak vrstni red na listi kaj težko pristal.
Več pomislekov nad oblikovanjem skupne liste imajo v NSi. Nekateri zato, ker menijo, da stranka, ki ji na evropskih volitvah že tako dobro kaže, s sodelovanjem s SLS ne bi prav veliko pridobila, bi pa morda v evropski parlament ne prišel kdo od članov NSi, ki bi mu v primeru samostojnega nastopa stranke to uspelo. Tudi nekateri v NSi, ki so naklonjeni skupnemu nastopu, se bojijo, da bo v tem primeru prvak SDS zbral vse moči za blatenje preostalih dveh desnosredinskih strank in za rušenje njune skupne liste. Napoved tega so v nekaterih zadnjih Janševih nastopih že prepoznali. »Janša ne bo dopustil, da ga po desni prehiteva skupna lista. Skupni nastop bi torej lahko zahteval preveč energije za branjenje pred napadi prvaka SDS,« nam je dejal eden od sogovornikov.
Potočnik spet in še naprej molči
Skupina evropskih liberalcev želi, da bi njene članice v posameznih državah na majskih volitvah nastopile čim bolj povezane; v nekaterih državah (na primer Italiji) ji bo to očitno uspelo, v drugih (Nizozemska, Švedska...) ne. Iz Slovenije so članice ALDE že LDS, Zares in DL, vanjo pa vstopa še PS. V minulih dneh so bili nad povezovanjem najbolj zadržani v največji vladni stranki. Mnogi se namreč sprašujejo, koliko bi stranka s tem pridobila oziroma ali ji ne bi sodelovanje z velikima poraženkama državnozborskih volitev LDS in Zares celo škodovalo. Poleg tega je kandidatov iz njihovih vrst, ki bi želeli priti v Bruselj, veliko, v primeru skupnega nastopa pa bi bila na listi tudi (bolj) znana imena iz drugih strank. A v zadnjih dneh nasprotovanje povezovanju v PS po naših informacijah slabi, vse glasnejši pa postajajo tisti, ki poudarjajo, da največja vladna stranka sama nima zelo močnih kandidatov in bi torej s sodelovanjem lahko prišli do močnejše skupne liste. Prav tako razmišljajo, da bi ob množičnem samostojnem nastopu strank iz tega bloka precejšen odstotek glasov šel v nič, pa da bi združena liberalna lista lahko pritegnila del neopredeljenih volilcev... Vendar so tudi zagovorniki sodelovanja odločni, da PS pripada prvo in drugo mesto na skupni liberalni listi. Če bi se z drugimi strankami dogovorili o skupnem nosilcu liste, pričakujejo, da bo kandidat PS na drugem, morda pa tudi na tretjem mestu.
Dogovor o skupnem nosilcu liste bi po vsej verjetnosti lahko dosegli le, če bi se za kandidaturo odločil evropski komisar Janez Potočnik. »S tem, da se je PS odločila za ALDE, je naredila tudi korak k zbliževanju stališč stranke in Janeza Potočnika,« je mogoče slišati v največji vladni stranki. V njej ne skrivajo, da si težko zamišljajo ponovni Potočnikov komisarski mandat, če ta ne bo pomembno prispeval k rezultatu njihove stranke (oziroma združene liberalne liste, če bo do nje prišlo) na majskih volitvah.
Janez Potočnik o možnosti kandidature še naprej molči. »Kot sem že večkrat javno povedal, želim predvsem uspešno končati svoj mandat. O vseh drugih odločitvah bom javnost seveda pravočasno obvestil,« je ponovil včeraj. »Ideja je vsekakor zanimiva,« je na naše vprašanje, ali meni, da bo Potočnik kandidiral na združeni liberalni listi, odgovoril prvak DL Gregor Virant, ki oblikovanja skupne liste ne izključuje. Jelko Kacin, ki bo na majskih volitvah glavni adut LDS, in to tako v primeru, če bo stranka nastopila samostojno, kot v primeru, če bo sodelovala z drugimi strankami ALDE, pričakuje, da bo sedanji slovenski evropski komisar, če bo prišlo do skupne liste liberalnih strank, to gotovo podprl, oziroma verjame, da bi se angažiral tudi pri pripravi programa. So pa nekateri naši sogovorniki prepričani, da bo do oblikovanje skupne liberalne liste prišlo prav oziroma samo v primeru, »če bo poleg Potočnik – in to tako, da ne bo že na prvi pogled jasno, da zgolj izsiljuje naslednji komisarski mandat«.