Kazen za neobdelavo in zaraščanje kmetijskih zemljišč je med 500 in 5000 evri

Ob kršitvah bodo ustrezno ukrepali

Med dovoljene objekte spadajo ograje, škarpe, podporni zidovi, vodni zbiralniki, obore za rejo divjadi, vrtine, vodnjaki, krmišča in podobno, so sporočili s sklada.

Če bo sklad ugotovil kršitev, bo ustrezno ukrepal. V primeru neobdelanih zemljišč bo zakupnikom poslal opomin pred odpovedjo zakupne pogodbe, če pa zakupnik v mesecu dni zemljišč ne bo obdelal, sledi odpoved zakupne pogodbe. V primerih, kjer je zakupnik vzel v zakup zaraščena zemljišča, ki naj bi jih usposobil za kmetijsko rabo, bo imel za to na voljo leto dni.

Na pomoč tudi gradbena inšpekcija

Če bo pregled zemljišč razkril nedovoljene pomožno kmetijsko gozdarske objekte, potem bo zakupnik prejel opomin pred odpovedjo pogodbe, odpoved pa bo sledila, če v roku 90 dni od prejema poziva objektov ne bo odstranil oz. dokazal, da so zgrajeni zakonito.

Sklad bo primere nedovoljenih objektov, neločljivo povezanih s tlemi, ki presegajo kategorijo pomožnih objektov, odstopil v reševanje gradbeni inšpekciji.

Marsikateri zakupniki so špekulanti

Junijski inšpekcijski pregled je namreč pokazal, da ima na območju Izole več kot polovica zakupnih kmetijskih zemljišč v lasti sklada na vsaj enem parcelnem delu v zakupu ugotovljeno vsaj eno nepravilnost v zvezi z neobdelanostjo oz. nedovoljenim posegom. Pregledali so parcele 1354 zakupnikov v skupni površini 869 hektarjev.

Za inšpekcijski pregled so se na ministrstvu za kmetijstvo in okolje in skladu dogovorili po opozorilih predstavnikov izolske občine o številnih sumih, da gre pri marsikaterih zakupnikih za špekulante.

Neobdelava in zaraščanje kmetijskih zemljišč sta po zakonu o kmetijskih zemljiščih opredeljena kot prekršek, ki se kaznuje z globo. Kazen za fizično osebo je v razponu od 500 do 5000 evrov, za pravno osebo pa v razponu od 5000 do 100.000 evrov.