Po sklepih naj bi lastniki kmetijskih zemljišč do konca septembra prejeli tudi informativne izračune novega katastrskega dohodka. To bi kmetijskim gospodarstvom obenem omogočilo, da se pravočasno odločijo za najprimernejši način obdavčitve v letu 2014.
Židan: Izračune je treba prenoviti
Odbora ob tem predlagata, da se v postopku priprave dokončnih lestvic izračuna katastrskega dohodka po posameznih pridelkih in regijah pregledajo in proučijo vse prispele pripombe na izračun in pri pripravi končnega predloga upoštevajo vse pripombe, ki so strokovno utemeljene in ne nasprotujejo določilom zakona.
Kot je na seji pojasnil minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, je izračune katastrskega dohodka treba prenoviti in da so v zadnjih dveh tednih tudi že korigirali večino napak pri zadnjih izračunih. »Pri večini sektorjev je katastrski dohodek nižji kot pri starih, razen pri gozdarstvu, vinogradništvu in delno pri sadjarstvu,« je poudaril.
Izračuni so pomanjkljivi
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar se je strinjala, da se mora metoda izračunavanja katastrskega dohodka posodobiti, ker obstoječa ne daje realne slike.
Sejo je predlagala SLS, kjer izpostavljajo, da so trenutno zajeti podatki v novih izračunih katastrskega dohodka pomanjkljivi. »V izračunih so bili marsikje izpuščeni veliki stroški v posameznih panogah, cene v prihodkih vzete zelo pavšalno in stran od realnega stanja na kmetijah. Posledice z uveljavitvijo zakona bi bile nepopravljive, z veliko verjetnostjo, da bi bilo veliko vinogradov na najzahtevneših območjih posekanih,« je poudaril Franc Bogovič.
Izračuni bi lahko pomenili dejansko poslovno uničenje marsikatere kmetije
Ob tem je pojasnil, da bi bila uveljavitev tega zakona ravno nasprotno od želja pri samooskrbi in proti zaraščanju. Pri manjših kmetijah bodo tisti, ki so poleg tega še zaposleni v gospodarstvu, hitro prehajali v višje dohodninske razrede, je še opozoril Bogovič.
Minister Židan se je strinjal, da bi izračuni, ki so se pojavili, lahko pomenili dejansko poslovno uničenje marsikatere kmetije. »Način izračuna in zajem podatkov je treba preveriti, na način, da se sektorju, ki je za državo tako zelo pomemben, izračuni testirajo tudi v realnem okolju,« je dejal.
Da so bili nekateri vhodni podatki neustrezni, je priznal tudi direktor Geodetske uprave RS (Gurs) Aleš Seliškar. Na podlagi pripomb so potem skušali poiskati uradne vire za nove podatke. V novih izračunih so tako sedaj razlike med prvim in drugim izračunom.
Manj kmetij in hrane
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cveto Zupančič je sicer prepričan, da če bodo novi izračuni temeljili na realnih izračunih, se katastrski dohodek v večini primerov ne bi smel spremeniti veliko.
Da bo uveljavitev najbolj prizadela tiste, ki so lastniki kmetij in imajo obenem drugo dejavnost ali hodijo v službo ali so v pokoju, pa je opozoril predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič. »Imeli bomo manj kmetov, manj hrane, slabšo obdelanost in še večji nered na tem področju,« je dejal.
Gurs zgolj sledil zakonu
Matjaž Glavan z biotehniške fakultete je ob tem opozoril, da je Gurs pri izračunavanju zgolj sledil zakonu in da ni imel agrarnih ekonomov, ker jih ni smel zaposliti. »Z znanjem, ki so ga na Gursu imeli, so naredili dobro kalkulacijo. Katastrski okraji bi morali biti ohranjeni, a statistika jih je zbrisala. Kaj si EU misli, ko te podatke poročamo njej?« se je vprašal.
Poslanci so se v večini strinjali, da je treba izračune katastrskega dohodka osvežiti, da pa to ne sme preveč vplivati na slovenskega kmeta. Branko Ficko (PS) je opozoril na velike količine sredstev, ki se zlivajo tudi iz evropskih skladov v kmetijstvo. »Nimamo pa hrane z višjo dodatno vrednostjo, le surovino, to je lahko posledica tudi neustrezne kmetijske politike,« je opozoril.
»Spet so nas polna usta samooskrbe in promocije slovenskega kmetijstva, današnja seja pa je dokaz, da se bolj pripravljamo k pokopu kmetijstva,« je prepričan Tomaž Lisec (SDS).
