Včeraj je začela veljati nova pokojninska zakonodaja (ZPIZ-2), ki precej spreminja pogoje upokojevanja in odmero pokojnin ter prinaša še nekatere druge novosti. Po starem se odslej lahko upokojujejo le še tisti, ki so do konca leta 2012 izpolnili pogoje za upokojitev po takrat veljavni zakonodaji (ZPIZ-1), oziroma starejši, ki so bili 31. decembra na zavodu za zaposlovanje prijavljeni kot brezposelni ali jim je na ta dan tekel rok o odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca.
Predvsem tisti, ki so se zaposlili pozno, se bodo po novem upokojevali kasneje kot po ZPIZ-1, zato pa jim bo odmerjena nekoliko višja pokojnina. Pogoji upokojevanja se bodo zaostrovali postopoma, dokler ne bo najkasneje leta 2020 tako za moške kot za ženske uveljavljen splošni minimalni pogoj za starostno upokojitev 40 let pokojninske dobe ali 65 let starosti. Ob tem bo starostno mejo za upokojitev mogoče znižati na račun otrok, služenja vojaščine ali dela pred polnoletnostjo. V zadnjem trenutku so pripravljalci zakona tudi določili, da lahko v prehodnem obdobju treh let moški, ki bodo v tem času dopolnili 38 let pokojninske dobe, in ženske s 35 leti te dobe dokupijo do dve leti študija v višini 70 odstotkov njihove zadnje plače.
Odmerjena pokojnina bo po novem višja. Glavna novost, ki jo pri tem prinaša ZPIZ-2, je, da se valorizacijski količnik za izračun pokojnine ne bo več zniževal vsako leto kot do zdaj, temveč je fiksiran pri 0,732. Obdobje za izračun pokojnine se bo z zaporednih 18 najboljših let zavarovanja vsako leto povečalo za eno leto, dokler leta 2018 ne bo doseglo zaporednih 24 najboljših let. Najnižja pokojninska osnova je določena pri 76,5 odstotka povprečne letne mesečne plače, najvišja pa lahko znaša štirikratnik najnižje pokojninske osnove.
Novi zakon določa, da se pokojnine usklajujejo enkrat na leto, in sicer za 60 odstotkov z rastjo letne povprečne bruto plače in za 40 odstotkov z rastjo cen življenjskih potrebščin, pri čemer uskladitev ne sme biti nižja od polovične rasti cen življenjskih potrebščin. Kljub temu bodo letos pokojnine usklajene le z rastjo plač v preteklem letu, ki pa je bila minimalna.
Po novem bo treba prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačevati tudi za honorarno delo, pa naj gre za delo prek avtorske, podjemne ali katere druge pogodbe o delu. 8,85 odstotka od bruto prihodka iz honorarnega dela naj bi v pokojninsko blagajno vplačevali delodajalci, od leta 2014 dalje pa bodo 15,5 odstotka prejemka morali pokojninski blagajni odriniti tudi honorarni delavci sami. Prav tako bodo morali tisti, ki so sicer v rednem delovnem razmerju, od honorarnih prejemkov po novem odšteti 8,85 odstotka za zavarovanje za posebne primere invalidnosti in smrti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
Poglavitni cilj novega zakona je čim kasnejše upokojevanje, to pa skuša zakonodajalec doseči tudi s spodbudami za tiste, ki bodo po izpolnitvi upokojitvenih pogojev delali še naprej. Tiste, ki so pogoje za upokojitev izpolnili že do konca lanskega leta, skuša na delovnem mestu zadržati z določbo, da se lahko po starem zakonu upokojijo tudi kadar koli v prihodnosti. Njih in vse preostale, ki bodo upokojitvene pogoje šele izpolnili, pa skuša v podaljševanje delovne aktivnosti prepričati tudi z višjo pokojnino. Za vsake tri mesece nadaljnjega dela po izpolnitvi upokojitvenih pogojev se jim bo višina odmerjene pokojnine povečala za en odstotek. Za vsako dodatno leto dela po izpolnitvi upokojitvenih pogojev bodo torej prejeli za štiri odstotke višjo pokojnino, vendar si bodo na ta način pokojnino lahko zvišali za največ 12 odstotkov. Spodbuda za ostajanje v zaposlitvi pa bo tudi, da bodo poleg plače lahko vsak mesec prejemali dvajset odstotkov pokojnine, ki bi jim sicer že pripadala.
Da bi težko zaposljivi starejši delavci imeli delo, ZPIZ-2 za 60 ali več let stare delavce predpisuje za 30 odstotkov nižji pokojninski prispevek delodajalca. Če imajo ti delavci za seboj tudi že 40 let dela, pa bo prispevek delodajalca nižji za 50 odstotkov. Delodajalec, ki bo vsaj za dve leti za nedoločen čas zaposlil prvega iskalca zaposlitve, mlajšega od 26 let, ali mater z otrokom do treh let starosti, ki tudi išče prvo redno zaposlitev, bo za prvo leto zaposlovanja te osebe lahko zahteval povrnitev 50 odstotkov plačanih pokojninskih prispevkov, za drugo leto pa 30 odstotkov.
