Zanimanje za to, kdo bo novi rektor Univerze v Ljubljani in kako jo bo vodil, je sodeč po obisku včerajšnje prve javne predstavitve kandidatov, ki se potegujeta za rektorsko mesto, dr. Ivana Svetlika s fakultete za družbene vede in dr. Jožefa Duhovnika s fakultete za strojništvo, razmeroma skopo. Približno do tretjine zasedeno predavalnico na pravni fakulteti so enakomerno zasedali študentje in profesorji. Njihova vprašanja so bila povezana predvsem z doseganjem visoko zastavljenih ciljev v času vse večjih zahtev po varčevanju.
Na turnejo po fakultetah
Čeprav rezultatov volitev ni mogoče napovedati, velja Svetlikov program za bolj dodelanega. Iz ust udeležencev včerajšnje predstavitve pa je bilo slišati: »Novi rektor bo moral biti varuh univerze. Zahtevam po varčevanju, ki bi ogrožali njeno kakovost, se bo moral upreti odločneje od sedanjega rektorja dr. Stanislava Pejovnika.« Da bi se kandidata s svojimi idejami o vodenju največje univerze do leta 2017 kar najbolj približala volilcem, bosta svoje programe predstavljala tudi na posameznih fakultetah. Vse do volitev, ki bodo 18. junija, dan po tem pa bo znan njihov zmagovalec.
Svetlik sicer opozarja, da je bila akademska skupnost v zadnjem času izpostavljena največjim javnim pritiskom v njegovi štiridesetletni univerzitetni karieri. Mednje spada tudi javno omalovaževanje dela zaposlenih, zahteve po samofinanciranju, uvajanju šolnin in bolj ali manj prikriti privatizaciji. »Tem pritiskom se mora univerza upreti z večjo notranjo povezanostjo, s povečevanjem njenega mednarodnega ugleda, z doseganjem še boljših rezultatov in njihovo predstavitvijo v javnosti,« je prepričan. Duhovnik je ob tem prepričan, da izpodbijanje nasprotnih mnenj ne bo zaleglo. Stvari se bodo spremenile s tesnim sodelovanjem na vseh področjih, z izmenjavo mnenj, dokazovanjem znanja in z delavnostjo.
Plačne prihranke vrniti Univerzi
Svetlik reševanje finančnih problemov vidi predvsem v povečevanju pritoka sredstev. Od ministrstva za izobraževanje zato pričakuje, da bo financiralo izvedbo bolonjske prenove. Duhovnik pa meni, da bi morali denar, ki se v državno blagajno steka zaradi zniževanja plač zaposlenim na Univerzi, tja tudi vrniti, in sicer v večji vsoti za materialne stroške.
Kaj pa bi vodstvo enega ali drugega kandidata prineslo študentom? Svetlik obljublja večjo usklajenost izbornih vsebin, da te ne bi bile možne le na papirju, študijski programi naj bi bili manj razdrobljeni. Dodatne dejavnosti, ki jih opravljajo študentje, bi morale biti po njegovem mnenju zapisane v prilogo k diplomi. Treba pa bi bilo tudi na novo postaviti shemo Zoisovih štipendij in poskrbeti za nadarjene študente.
Plagiatov na ljubljanski univerzi ne bi smelo biti, pa poudarja Duhovnik. Vzpostaviti bi bilo treba sistem preverjanja resničnih individualnih prispevkov študentov pri seminarskih, diplomskih, magistrskih in doktorskih delih, in sicer tako, da bo jasneje vidna tudi vloga in odgovornost mentorja. Oba kandidata pa sta bila jasna in enotna: »Študij mora ostati brez šolnin.«