Evropska okoljska agencija je objavila poročilo o kopalnih vodah na več kot 22.000 območjih držav članic Evropske unije ter na Hrvaškem in v Švici, v katerem ugotavljajo, da se njihova kakovost izboljšuje. Kar 94 odstotkov odstotkov kopalnih voda ustreza minimalnim standardom kakovosti, na 78 odstotkov lokacij pa je kakovost celo odlična. Pri tem izpostavljajo Ciper in Luksemburg, med deseterico najboljših se uvršča tudi Hrvaška, medtem ko je Slovenija edina poleg Cipra dosegla 100-odstotno skladnost s priporočenimi vrednostmi, je pa precej nižje na lestvici zaradi celinskih kopalnih voda. Samo devet od 26 naših kopalnih voda je namreč doseglo kriterije odlične kakovosti, kar je manj kot leta 2011.
S pridružitvijo Evropski uniji je tudi pri nas začela veljati evropska kopalna direktiva in tako se je seznam kopalnih voda skrčil iz več kot 100 lokacij na 48, saj je po direktivi kopalno območje tisto, kjer je bilo v kopalni sezoni vsaj trikrat zabeleženih 300 kopalcev na dan. Danes tako formalno Slovenija premore 48 kopalnih voda, od tega 18 naravnih kopališč, ki imajo upravljalca, reševalce, ograjene vodne površine, in 30 kopalnih območij, kjer se kopalci kopajo na lastno odgovornost. Na morju je 14 naravnih kopališč in sedem kopalnih območij, ta pa so tudi na Soči, Bohinjskem jezeru, Nadiži, Idrijci, Krki in Kolpi. Na Blejskem jezeru sta dve kopalni območji in tri naravna kopališča, v kategorijo naravnih kopališč spada še Šobčev bajer.
Šobčev bajer med najčistejšimi
Na teh 48 formalnih kopalnih vodah Arso spremlja kakovost vode v času kopalne sezone, ki traja na celinskih vodah od 15. junija do 31. avgusta in na morju od 1. junija do 15. septembra. Vzorčenje bo kot vsako leto potekalo na 14 dni, prve letošnje vzorce pa bodo odvzeli konec meseca. Skupno navadno nanese več kot 400 vzorcev, na podlagi katerih opravijo mikrobiološko analizo dveh bakterij, ki sta pokazateljici fekalnega onesnaženja. »Metodologija za ocenjevanje kakovosti kopalnih voda je poenotena v vseh državah Evropske unije, za oba mikrobiološka parametra pa so izdelane obvezujoče in priporočene vrednosti,« pojasnjuje Mateja Poje iz Arsovega sektorja za kakovost voda. Lani neskladnosti ni bilo, vseh 48 voda je izpolnjevalo minimalne zahteve, od tega jih je skupno 63,8 odstotka ustrezalo tudi strožjim priporočenim zahtevam – vse kopalne vode na morju, ena na Kolpi, Šobčev bajer, nekaj lokacij na reki Soči ter na Bohinjskem in Blejskem jezeru.
Kaj pa tako imenovana divja kopališča, kjer se ljudje prav tako odločijo za osvežitev v poletni vročini? Tu imajo lokalne skupnosti možnost podati pobudo okoljskemu ministrstvu za monitoring. Lani je bilo podanih 13 takšnih pobud, večinoma iz severnovzhodnega dela države, kjer formalno ni nobene kopalne vode, je pojasnila Irena Brejec - Brancelj z direktorata za okolje. Ta območja bodo šla čez več faz preverjanja in opravili bodo večletne meritve, na podlagi katerih se bo odločilo, ali lokacija ustreza zahtevam kopalne direktive. Med njimi še ni Ljubljanice, je razkrila Brejec-Brancljeva.
Ni pravne podlage za vstopnine
Včeraj so predstavnice pristojnih organov opozorile tudi, da so tako celinske vode kot morje naravno javno dobro in jih lahko vsak uporablja pod enakimi pogoji. »Enako velja tudi za priobalna zemljišča. Ne glede na lastništvo mora biti zagotovljen brezplačen dostop do vode in omogočeno zadrževanje kopalcev na priobalnem delu,« je še poudarila Brejec-Brancljeva. Pobiranje vstopnin je izjemoma dopuščeno, če lastnik za izvajanje kopanja zgradi temu namenjen objekt, vendar pa ni dovolj samo pomol.
Jana Miklavčič iz inšpekcijskega oddelka za okolje in naravo je še razložila, da so v lanskem letu zaradi večjega števila prijav kopalcev glede pobiranja vstopnin na tem področju poostrili nadzor. Lani so tako izdali šest odločb zaradi neupravičenega zaračunavanja vstopnine za kopanje v Portorožu, Strunjanu, Simonovem zalivu in na Debelem rtiču. Ti niso dobili denarne kazni, ki lahko za pravne osebe znaša do 125.000 evrov, ampak zgolj opomin. Kljub temu se je zaradi prepovedi zaračunavanja pet izmed njih pritožilo drugostopenjskemu organu, ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa je do danes pritožbe hotela Vila park, Meduze in Meduze ekskluziv že zavrnilo.